Župan Zavrča Slavko Pravdič si veliko obeta od gradnje viadukta. Foto: Slavica PIČERKO PEKLAR
V obmejni haloški občini Zavrč že težko pričakujejo začetek gradnje nove cestne povezave med Ormožem in Ptujem, saj na to navezujejo gradnjo viadukta, ki bi najbolj vzhodni konec Haloz povezal z levim bregom Drave, s tem pa jih približal tudi podravski avtocesti. S tem bi, kot poudarja župan Slavko Pravdič, njihova obrtna cona lahko zaživela, saj zdaj vlagatelji, ko jih soočijo z obstoječimi cestnimi povezavami, odstopijo od morebitnih vlaganj.
Most med Zavrčem in Forminom
Projekt gradnje viadukta so v Zavrču pripravili tako daleč, da so zdaj v fazi umeščanja v prostor. "Gre za skoraj poldrugi kilometer dolg viadukt, ki smo ga sprojektirali tako, da bo kar najmanj moteč za okolje, s protihrupno ograjo in primerno osvetlitvijo. A se zatika v pogovorih z naravovarstveniki. Zdaj se zapleta celo pri prvem delu trase od Ormoža do Gorišnice, torej na tistem delu, kjer je že pridobljeno gradbeno dovoljenje. Za nas izgradnja te ceste ogromno pomeni in zato sem na zadnjem sestanku z župani občin ob trasi predlagal, da se srečamo s predstavniki Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN) in da poskušamo najti za vse ugodno rešitev. Vem, da je treba varovati naravo, a vse bolj kaže, da se pri vsem tem še najmanj misli na nas ljudi in na našo prihodnost. Mi predlagamo, da se hkrati z viaduktom zgradi tudi kolesarska cesta, ki bi naše haloške poti povezala z obdravsko kolesarsko potjo, kar je še posebej pomembno z vidika razvoja turizma," je po srečanju z infrastrukturnim ministrom Jernejem Vrtovcem povedal završki župan.
Kot po navadi
se spet zapleta pri varovanju narave
Dodaja, da so z denarjem, ki so ga kot obmejna občina, prejeli z ministrstva za obrambo, poskrbeli za obnovo obmejne infrastrukture: "Lani smo prejeli 47 tisoč evrov, ki smo jih porabili za obnovo obmejnih lokalnih cest, to leto še dodatnih 76 tisoč in tudi s tem smo posodobili cestno infrastrukturo. Skupaj smo v zadnjih letih pridobili preko dva milijona državnih in evropskih sredstev, ki smo jih v glavnem vložili v obnovo in novogradnjo cestne infrastrukture, nekaj pa tudi v sanacijo po plazih in ta dela bomo nadaljevali tudi v prihodnjem letu."
Prihodnje leto začetek?
Da se pri načrtovanju gradnje povezave od Ormoža do Ptuja že predolgo zapleta in je končno treba najti ustrezno rešitev, je prepričan minister Vrtovec: "Vlaganje v razvoj podeželja je naša prioriteta. Danes sva se z Ljiljano Herga, direktorico Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI), seznanila s projekti Občine Zavrč, kar pa je povezano tudi z gradnjo že tolikokrat omenjene ceste in kjer se - iz tudi meni nerazumljivih razlogov - postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja za drugi del trase vleče nerazumno dolgo. Zdaj je ZRSVN posegel v že izdano gradbeno dovoljenje za prvi del in zato bo nujno čimprejšnje srečanje s strokovnjaki tega zavoda. Mi bi prihodnje leto lahko začeli gradnjo, a za to moramo imeti pravnomočno dovoljenje za vseh enajst kilometrov trase od Ormoža do Markovcev. Razpis za izvajalce je v teku, smo pa naredili korak naprej tudi v iskanju najustreznejše trase naprej mimo Ptuja."
V završki občini imajo veliko dela s sanacijo cest in po plazovih. Foto: Slavica PIČERKO PEKLAR
Zavod ni odločevalec
"Ravnanje ZRVSV mora biti strokovno korektno in ne gre za nasprotovanje investitorjem, deležnikom, kot večkrat poslušamo, kadar strokovno stališče ni po pričakovanjih investitorja. Ob tem še posebej opozarjamo, da ZRSVN pri postopkih pridobivanja dovoljenj ni odločevalec. Mi izdamo le strokovno mnenje, končno dovoljenje ali soglasje pa izda za to pristojni organ," pojasnjujejo v ZRSVN.
V ZRSVN pojasnjujejo: "V teku je postopek izdaje enotnega gradbenega dovoljenja za odsek ceste Markovci-Gorišnica. Za izdajo je treba med drugim ugotoviti, ali so vplivi posega na naravo sprejemljivi. Skladno z evropsko zakonodajo je treba upoštevati vplive vseh posegov, ki so potrebni za izvedbo nekega projekta. Ob obravnavi vloge za odsek Markovci-Gorišnica je bilo ugotovljeno, da za prvi odsek od Ormoža do Gorišnice v postopku izdaje dovoljenja niso bili določeni ustrezni omilitveni ali izravnalni ukrepi, ki bi vplive v zadostni meri omilili. Mi si ves čas prizadevamo ne le za strokovnost svojega delovanja, ampak tudi za kar največje sodelovanje z lokalnimi skupnostmi. Na pobudo županov je konec oktobra potekal sestanek, kjer smo pojasnili vsa dejstva, vlogo in prizadevanja za rešitev nastale situacije, aktivno sodelujemo tudi na vseh sestankih z vsemi sodelujočimi v postopku, zadnji tak sestanek je bil v začetku decembra."