V Zavrču nagovarjajo poslikave v grajskih sobanah

V občini Zavrč, ki s še štirimi haloškimi občinami - Cirkulane, Podlehnik, Žetale in Majšperk - sodeluje v skupnem projektu Turistična destinacija Haloze in pri razvoju skupne blagovne znamke Visit Haloze, povezujejo turistično prihodnost z oživitvijo dvorca, ki mu rečejo tudi grad in stoji na razglednem griču nad krajevnim središčem. Z zadnjimi posegi v dvorcu so odkrili čudovito ohranjene poslikave in jih želijo predstaviti obiskovalcem, še prej, omenja Slavko Pravdič, župan občine Zavrč, bodo morali skupaj s solastnikoma, Perutnino Ptuj in republiškim stanovanjskim skladom, doreči, kakšne dejavnosti v dvorcu razvijati.

​Dvorec, kamnite sekire, rimski novci

"Dvorec iz začetka 17. stoletja je zagotovo zgodovinsko najpomembnejša zgradba v naši občini. Nastal naj bi bil iz prvotnega dvora Jakoba Szekelya z Borla. Dvorec ima lepo arkadno notranje dvorišče. V preteklosti so ga imeli v lasti znani vinski trgovci in vinarji, tudi veleposestniki Ulmi, ki so imeli nedaleč vstran Dravsko klet, nam poznano Ulmovo klet. V graščini je bilo nekoč politično in sodno središče, tod je imela svoje prostore pred leti tudi naša občinska uprava, danes pa so v njem stanovanja in drugi, tudi prazni prostori. V dvorcu resda ni na ogled kakšnih zgodovinskih znamenitosti, je pa to markantna stavba, ob kateri radi postojijo naši obiskovalci. Prazno, a prostorno in primerno za preureditev v razstaviščne in ateljejske prostore, je tudi podstrešje, kjer je še najti tudi kak star predmet, ki bi ga kazalo ohraniti za načrtovano predstavitev," je ob nedavnem skupnem ogledu dvorca omenjal Pravdič. Spomnil je, da so na območju najbolj vzhodnega konca Haloz že pred leti odkrili kamnite sekire, kar kaže na poselitev že ob koncu mlajše kamene dobe, konec 5. tisočletja pr. n. št. Na bogato zgodovino spominja tudi najdba rimskih novcev iz začetka 1. stoletja. Pod današnjo regionalno cesto in mejnim prehodom s Hrvaško so bili odkriti ostanki prazgodovinske naselbine in žarnega grobišča iz pozne bronaste dobe, iz 2. tisočletja pr. n. št. Ta čas se z našo preteklostjo srečujemo s pomočjo strokovnjakov v okviru projekta Kulturna dediščina za trajnostni razvoj turizma, saj želimo preteklost povezati z našim turističnim in s tem povezanim gospodarskim razvojem naše občine, doda župan Zavrča, kraja, ki se ponaša tudi z izredno strateško lego.

​Lepo ohranjene poslikave kar kličejo k odkrivanju

Z odkrivanjem poslikav, stenskih in stropnih, v dveh prostorih dvorca, v obeh sta še vedno lepo ohranjeni in delujoči lončeni peči, se ukvarja restavratorka v mariborski območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Irena Čuk: "Februarja sem začela sondiranje in odkrila resnično lepe dekorativne poslikave, ki so najverjetneje iz začetka 19. stoletja. Gre za zelo kvalitetne poslikave, ki se skrivajo pod tudi sedmimi novejšimi beleži. Kaj bomo s temi odkritji, je ta čas, preden ni nared konservatorski načrt, težko napovedovati, a zagotovo jih bomo na primeren način ohranili, jih zavarovali. Najlepše bi bilo, če bi jih bilo mogoče predstaviti in bi si jih, vsaj del, lahko ogledovali tudi obiskovalci gradu." Da kaže dragocenosti v završkem gradu ohraniti in predstaviti, je prepričan tudi Srečko Štajnbaher, vodja mariborske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Na zgodovinsko in umetniško vrednost dvorca, ki kar kliče k nadaljevanju del, opozarja tudi sodelavka Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije dr. Simona Menoni Muršič, univerzitetna diplomirana umetnostna zgodovinarka, ki si je pred dnevi ogledala odkrite poslikave in prostore dvorca. "Potrebujemo konservatorski načrt za obnovo tako dvorca kot njegove okolice, saj bomo le na podlagi teh lahko kandidirali na razpisih za pridobitev sredstev za začetek obnovitvenih del, doreči moramo tudi lastništvo. Smo pa veseli, ker nas pri naših prizadevanjih podpirajo tako strokovnjaki kot naši ljudje. Ti so pred letom pomagali pri urejanju okolice gradu, ki je bila že močno zaraščena. Kar bomo lahko, bomo v dogovoru s stroko naredili sami, za večje posege pa bomo potrebovali širšo podporo in v okviru že omenjenega sodelovanja haloških občin v Turistični destinaciji Haloze računamo na sodelovanje vseh, saj gre za skupni projekt in razvoj," poudarja Slavko Pravdič.