Darja Lukman Žunec
Že pred leti so v Jurovskem Dolu, v središču občine Sveti Jurij v Slovenskih goricah, lepo uredili osrednji trg s kulturno dvorano. Letos so pričeli še projekt, ki bo dal trgu nove vsebine. V kraju bodo namreč z različnimi prireditvami in knjigo ter spomenikom posvetili spomin na svojega rojaka in župana Ivana Roškarja. "S tem smo fizično ureditev trškega jedra nadgradili še z dogajanjem v urbanem središču in k temu pritegnili še druge vsebine in dogodke v lokalni skupnosti. Vesel sem, da so se v ta projekt vključila tukajšnja društva in osnovna šola," pravi župan Peter Škrlec.
V projektu, ki ga do 80 odstotkov financira EU, so denimo nakupili osnovno prireditveno opremo na trgu ter izdali knjigo, s katero želijo promovirati in tudi širši javnosti predstaviti Jurovčana in veliko slovensko osebnost, ki se je neumorno borila za pravice slovenskega kmeta.
Zbrano gradivo so izdali v knjigi Ivan Roškar, narodni politik iz Slovenskih goric. Njena avtorja sta Milena Kokol, profesorica zgodovine in geografije, in Aleksander Purgaj, dolgoletni raziskovalec zgodovine Sv. Jurija v Slovenskih goricah. Publikacijo bodo na trgu v Jurovskem Dolu širši javnosti predstavili na sobotnem dogodku, 24. avgusta, pod trto, ki je posvečena spominu na rojaka. Želijo si, da bi se tega dogodka ob 18. uri udeležili domačini, ki bi tako bolje spoznali nekdanjega župana. Ob obeh avtorjih knjige bo Roškarjevo zgodovinsko vlogo predstavil zgodovinar dr. Marjan Toš.
Kdo je Ivan Roškar
Ivan Roškar je bil rojen 8. aprila 1860 v Malni, umrl pa je 23. maja 1933 v Jurovskem Dolu. Kot pravi Marjan Toš, je bil v mladih letih Roškar pripadnik slogaštva na slovenskem Štajerskem. V začetku 20. stoletja pa se je pod vplivom duhovnika, filozofa in zgodovinarja dr. Franca Kovačiča priključil dr. Antonu Korošcu in bil izvoljen v štajerski deželni zbor v Gradcu. Med letoma 1902 in 1918 je deloval kot deželni poslanec in od leta 1907 do leta 1918 bil tudi poslanec v dunajskem državnem zboru. Odločno je podprl Majniško deklaracijo. Ob prevratu in razpadu Avstro-ogrske monarhije leta 1918 je podprl generala Maistra. Navdušen nad ustanovitvijo prve jugoslovanske države, Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) pa je bil tudi narodni poslanec v Beogradu in leta 1919 v Protićevem kabinetu minister za kmetijstvo.
