Predsednik društva Maksimiljan Prah je Norbertu Jedlovčniku izročil posebno priznanje, v dar mu je poklonil tudi apiterapevtski stol, ki mu bo v zrelih letih prišel še kako prav.
Pri čebelah od četrtega leta starosti
Norbert Jedlovčnik je čebelar od mladih nog. "Leta 1936, ko sem bil star štiri leta, je mama prevzela posest na Kostanjevcu, oče pa je postavil čebelnjak. Vse od takrat sem pri čebelah. Ko sem hodil na osnovno šolo na Ložnici, sem v enem dnevu pobral šest rojev. Ata je delal v delavnici v Bistrici, jaz pa sem pobiral roje," se spominja izkušeni čebelar, ki je kasneje ljubezen do čebel širil tudi v Slovenski Bistrici. Kot pravi, je bila prva delovna akcija v društvu, pri kateri je sodeloval, selitev čebelnjaka iz stare šole, ki ga je postavila še zadruga, do nove bistriške šole.
Vrsto let je vodil Čebelarsko društvo Slovenska Bistrica
Posebno priljubljen je med mladimi, ki jih še danes rad poučuje o pomenu čebel. "Najbolj ponosen sem, da smo tri leta z mladimi čebelarji zastopali Slovenijo v Avstriji in na Češkem na evropskem tekmovanju. Najbolj zanimivo pa je bilo, ko je deset naših krožkarjev tekmovalo na državnem prvenstvu in vseh deset osvojilo zlata priznanja. In vsako zlato priznanje je dobilo panj s čebelami," z veseljem pove Jedlovčnik, ki je vrsto let vodil tudi Čebelarsko društvo Slovenska Bistrica. "Najtežje mi je bilo, ko sem urejal društveno zemljišče, ki je bilo najprej v družbeni lasti, nato v lasti kombinata in nazadnje občinsko. Sedaj imamo zemljišče v najemu in z njim tudi gospodarimo. Sem pa zelo vesel, da sem po dveh mandatih štafetno palico predal našemu sedanjemu predsedniku. Sem zelo zadovoljen, da zelo uspešno vodi društvo. Pomagam pa še vedno, kjer pač lahko," pojasnjuje Jedlovčnik in poudarja, da mora biti danes čebelar pravi strokovnjak: "Veliko moraš znati. Tako kot imamo ljudje nove viruse, se tudi pri čebelicah pojavljajo različne nove težave. To zahteva od nas stalno izobraževanje in opazovanje."
Pikajo le takrat, ko jih vznemirimo
In kaj starosta čebelarstva na Bistriškem pravi o pomenu čebel? "Brez čebel tudi življenja ne bi bilo. Čebele so naše prijateljice. Seveda tudi pikajo, vendar pa pikajo le takrat, ko jih vznemirimo," odgovarja Norbert Jedlovčnik. Med čebelarji ima veliko prijateljev in jim večkrat pomaga z različnimi nasveti.
Bistriški čebelarji so zelo veseli, da imajo v svojih vrstah tako uglednega člana. "Zelo smo ponosni, da imamo takšnega človeka v našem društvu. Njegova življenjska pot je zelo bogata. Pečat, ki ga še nadgrajuje, je pustil v šolstvu, kulturi in nenazadnje v čebelarstvu, ne samo v Čebelarskem društvu Slovenska Bistrica, ampak tudi v Čebelarski zvezi društev Maribor in Čebelarski zvezi Slovenije. Njegovo delo z mladino je obrodilo ogromno sadov tako na domačih kot na mednarodnih tekmovanjih. Kot nekdanji pedagog je popeljal mladino do zavidljivih rezultatov," je ob Jedlovčnikovem rojstnem dnevu povedal predsednik društva Maksimiljan Prah. Kot se spodobi za takšne dogodke, so čebelarji ob praznovanju tudi skupaj ubrano zapeli.