Pred dnevi so se v domu krajanov v Brunšviku zbrali člani rodbine Gselman. Njihov rod sta začela oblikovati Alojz in Ana Gselman, ki sta imela osem otrok, ki sta jih morala spraviti do kruha. To so bili Marija, Terezija, Alojz, Ana, Ljudmila, Jožefa, Ivan in Franc. Za veliko lačnih ust je bilo treba na manjši kmetiji trdo delati. Kljub težkim časom so vsi Gselmanovi iz druge generacije dočakali visoko starost. Sedaj od osmih živijo še trije. Tretja generacija Gselmanovih šteje 16 sestričen in bratrancev in vsi so si že ustvarili družine, tako da šteje Gselmanov rod vključno z najmlajšo, šesto generacijo kar 121 duš. Med seboj se dobro razumejo in zanje ne drži pregovor, da je žlahta raztrgana plahta.
Skoraj vsi so se zbrali na srečanju v Brunšviku in ob dobri jedači in pijači ter v vedrem brezskrbnem razpoloženju obujali spomine na minule čase. Toliko so si imeli povedati, da so se zadržali dolgo v noč in si obljubili, da se bodo na tretjem srečanju zbrali prej kot v osmih letih. Od prvega srečanja do letošnjega druženja v Brunšviku je namreč preteklo osem let.
