Šakali povzročajo vse več škode

Marjan Toš
17.01.2019 00:07

Zlati ali navadni šakal (Canis aureus), ki spada v družino psov in je po velikosti med volkom in lisico, se je v zadnjih letih razmnožil po celi Sloveniji. Zato ni naključje, da ga vse pogosteje videvajo tudi po Slovenskih goricah, v okolici Ptuja, Ormoža, Lenarta in Gornje Radgone.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Šakala videvajo lovci ob cestah, na robu gozda, v sadovnjakih blizu domačij in okoli kurnikov. Zdaj ga že hitro prepoznajo in njegovo oglašanje zvečer in ponoči jim ni več neznanka.
Šakal je izjemno iznajdljiva in prilagodljiva žival, ki se zadovolji z manjšimi glodavci in sesalci, hkrati pa je mrhovinar, kar pomeni, da počisti ostanke za večjimi zvermi, se pa loti tudi srnjadi, zlasti mladičev. Lovci so nad njegovo številčnostjo presenečeni, saj se je v nekaj letih neverjetno razmnožil in že povzroča občutno škodo. Zato Lovska zveza Slovenije (LZS) zelo budno in načrtno spremlja to problematiko in pri tem sodeluje z mnogimi strokovnimi ustanovami. Predsednik zveze Lado Bradač je že večkrat poudaril, da zbrani podatki kažejo, da je največ šakalov na Obali v okolici Kopra, v Ljubljanski kotlini in Podravju. LZS zahteva aktivno upravljanje šakala. "Strokovnjaki iz Madžarske, Hrvaške in Srbije nas opozarjajo, da si ne smemo dovoliti, da nam uide izpod nadzora," dodaja Bradač.
Usodno srečanje s šakalom je doživel pes na eni od domačij v Bodkovcih v občini Juršinci. Kot so ugotovili lovci, je šakal psa brez milosti pokončal in si ga deloma privoščil za večerjo. Pred tem so lovci in krajani večkrat slišali šakala, zato dvomov o njegovi navzočnosti na tem območju ni več, je med drugim povedal domačin in lovec Štefan Gačnik, sicer tudi dolgoletni lovski funkcionar ptujsko-ormoške Zveze lovskih družin in LZS. Šakala lahko pogosto slišijo, dodaja in pripominja tudi starešina LD Juršinci Ivan Hrga in opozarja, da niso zaskrbljeni samo lovci, temveč ljudje nasploh, saj jim že lisice povzročajo dovolj škode. Zato bi morala pristojna ministrstva lovsko organizacijo poslušati in ji verjeti ter čim prej sprejeti ustrezne zakonske rešitve. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta