Bojan Tomažič
Rodila se je s sivo mreno, pri enajstih letih se je razvil glavkom in z njim težave pri branju, zamegljen vid. Slabovidna je šolanje nadaljevala v Ljubljani, srednjo ekonomsko šolo je zaključila v Škofji Loki, v Ljubljani je doštudirala delovno terapijo. Vmes se je usposabljala za maserko. Pri devetindvajsetih letih je Polona Perger povsem oslepela in z delodajalci se je bilo težko uskladiti za opravljanje njenega osnovnega poklica. Poglobila je znanja iz masaže, masirala je v ptujskih toplicah, v domu za starejše. Zadnjih šest let je na svojem, ima svoj masažni salon. "Uresničila se mi je velika želja," je dejala pred šestimi leti. Ob odprtju je bila deležna medijske pozornosti, potem so sledili običajni dnevi in leta. "In še zmeraj sem tu," se nam nasmehne Polona Perger.
Pročelje stavbe v Potrčevi ulici 1 z napisom Roke, ki vidijo vabi v masažni salon - predprostor, soba z masažno mizo, sanitarije, vse preprosto običajno. Maserka, stara 44 let (videti je veliko mlajša), je drobna in ne mišičasto dekle iz fitnesa z lopatastimi rokami. "Aha, še eden, ki že dolgo ni bil na masažni mizi," ugotovi. Ramena imam trda kot beton, tako sem se že nekaj časa počutil. Njen stisk je močan, tudi zaboli, a prija. Nekaj zaporednih razbijanj vozlov, odstranjevanj blokad bom še potreboval, potem - če že tako skrbim za avto - bi lahko vzdrževal svoje dobro počutje. "Vsaj enkrat mesečno bi bilo treba na masažo, na štirinajst dni bi bilo idealno."
Izvem, da jih je veliko meni podobnih in da čutijo "vlečenje" v hrbtu, v ramenih in rokah tudi osnovno- in srednješolci. "Drža naprej ob sedenju in premalo gibanja sta poglavitna razloga." Ona hodi na sprehode, telovadi, gre na masažo, sama sebi s strojčkom opravi limfno drenažo in vsak dan v službi masira druge. Je v gibanju.
Opravlja klasično sprostitveno masažo, kitajsko masažo po meridianih, masažo proti celulitu. Stranke so z njenim delom zadovoljne. "Velika večina, tudi tistih, ki so prišli iz radovednosti, se vrne." Mnogi pridejo, da sprostijo zakrknjene mišice in se tudi psihično relaksirajo ob pogovoru ali v tišini, odklopljeni od obveznosti. "Vesela sem, da sem koristna, da lahko ljudem pomagam."
Masažni salon, stiki z ljudmi, odpravljanje tegob so njen svet, odkar ne vidi. Izguba vida je bila tudi fizično hud šok, z očesnim pritiskom, ki ji je uničil živec, so se pojavile neznosne bolečine, z njimi so jo odpustili iz ljubljanske klinike, z operacijo so jih odpravili šele v Avstriji. Družina ji je bila v veliko pomoč, sestra je bila ves čas z njo, brat ji je pomagal pri premagovanju ovir, ki se pojavljajo pri uveljavljanju formalno zagotovljenih pravic. "S slepoto se življenje obrne na glavo, vse si moraš na novo organizirati, od tega, kako se boš umil in kaj oblekel najprej. Doma imaš lahko vedno vse na istem mestu, zunaj ne moreš kar tako sam tavati."
Živi sama, ob pomoči domačih ima še spremljevalko, ta jo spremlja na poti na delo in nazaj, po mestu in drugod, sprejema stranke v salonu, ji asistira pri pripravi mize. Pri masaži roke, ki vidijo, delajo same, stiskajo, so tople. "Eni mi rečejo, da sem energijsko pretočna," prikima. Zgodbe o drugih čutilih, ki se pri slepih bolj izostrijo, po njenih izkušnjah niso izmišljotina. "V začetku tega nisem imela, sčasoma se je razvilo." Slepi so prisiljeni z drugimi čutili nadoknaditi tisto, kar so prej počele oči, sluh postane pomembnejši, več se otipa.
Polona ima stoodstotno okvarjen vid, a ne vidi le teme, kot si nekateri predstavljajo slepoto, ampak meglo in obrise. Do leta 2010 je še nekaj videla, zato so ji ostale predstave o ljudeh, predmetih in vsem drugem. Spomin in izkustvo delujeta, slepi nove informacije zbirajo z drugimi čutili in iz pripovedovanja. Najenostavnejši odgovor na to, kako vidijo tisti, ki ne vidijo, je, da sta zgradba, v kateri ima masažni salon, in cesta, po kateri vozijo avtomobili, isti za slepe in tiste, ki vidijo. Prvi morajo zaradi slabih izkušenj biti bolj pozorni na luknje in ovire na pločniku.
Masažni salon Roke, ki vidijo ima spletno stran, prav tako lepo oblikovane darilne bone za masažne storitve, masaža je lepo darilo ob praznikih, rojstnih dnevih. Polona Perger si je zmerom želela delati z ljudmi, diplomirana delovna terapevtka se masaži povsem posveti, delo opravlja z dobrimi mislimi, željami, pripravljena je garati, a je tudi utrujena nadvse zadovoljna, nam še pove ob koncu obiska.
