Jasmina Cehnar
Čeprav se praznični program v Vetrinjskem dvoru uradno še ni začel, so bili v teh dneh tam zanimivi dogodki. Znova je namreč potekal petdnevni Festival rokodelcev s številnimi delavnicami, prodajno-razstavnim sejmom in posebnimi dogodki, med drugim tudi petkovim late night shoppingom z didžejem in obrtniškim sprehodom z Vidom Kmetičem.
"Stara rokodelska znanja se v modernem svetu pozabljajo, zato se nam je zdelo prav, da tudi v tem delu Slovenije naredimo nekaj, s čimer bi rokodelce in njihove dejavnosti predstavili širši javnosti," je pojasnil Srđan Trifunović, član organizacijske ekipe festivala. Ta je mišljen tudi kot prednovoletno druženje za rokodelce, ki praviloma nimajo kolektiva, s katerim bi se službeno poveselili. Da bi jih povezali, so organizatorji zanje pripravili zajtrk in jih razvajali z obrednim pitjem kakava, masažami in manikuro.
Navdušil eden zadnjih steklopihačev
Letos so pripeljali še več razstavljavcev, že 30, tudi nad odzivom obiskovalcev so bili zadovoljni. "V četrtek (na dan prižiga prazničnih luči v Mariboru, op. p.) smo izdelovali testenine. Plan je bil, da porabimo 20 jajc, porabili smo jih 77," je ponazorila Nina Logar, ena od organizatork.
Na sejmu so razstavljali čebelar, izdelovalci lesenih igrač, lončenih izdelkov in izdelkov iz blaga, nakita ... "To je zanimivo delo, ker vedno naletiš na kakšen problem, ki ga moraš rešiti, tako kljub enakim izdelkom ni monotono," je dejal Borut Žvorc iz zavoda Razvoj Maribor. Večina rokodelcev je povedala, da si želijo živeti izključno od svoje dejavnosti, a to običajno ni mogoče. To pa uspeva Kaji Uršič, ki šiva mehke blazine in druge stvari. "Ker uživam v svojem delu, sem ves čas vpeta v ta biznis. Je pa velik izziv birokracija," je razložila in še dodala, da imamo "Slovenci dobro razvito rokodelstvo, kar sploh ni samoumevno".
Medtem so si na sobotnih delavnicah otroci lahko izdelali lesen obesek, polstene žogice in čisto svojo stekleno bučko. Slednje jih je najbolj navduševalo, steklopihač Zvonko Drobnič je nasploh požel največ pozornosti. S pomočjo posebnega gorilnika je steklo segreval na dobrih 800 stopinj Celzija in ga nato spretno oblikoval ali pa dal pihati otrokom. "Izdelujem in popravljam laboratorijsko steklovino. Učil sem se v Ljubljani, kjer je bila tovarna Vega. Leta 1970 sem bil zadnja generacija vajencev v tovarni. Sedaj sem deset let v pokoju, v Ljubljani pa sva samo še dva, ki se s tem ukvarjava, poklic izumira," je pripovedoval zgovorni Drobnič. "Super dogodek. Smo pa prišli samo zaradi tega gospoda, saj hčerko zanima steklopihaštvo," je povedala Ljubljančanka Maša Mavrič.
Vikingi so kuhali, se bojevali, pletli ...
Prav posebno začimbo so festivalu dali vikingi iz mariborskega društva Maistri Marpurgi, ki so na dvorišču Vetrinjskega dvora postavili lastnoročno izdelan tabor. V srednjeveške oprave odeti entuziasti, ki imajo člane iz cele Slovenije in tudi tujine, so prikazali, kako se je včasih živelo, delalo in preživljalo prosti čas. Usnjar je izdeloval čevlje, pletilje in šivilje so ustvarjale z blagom, kovač je izdeloval železni srček, bojevniki in bojevnice so v ritmu bobna in ženskega petja uprizorili spopad, obiskovalci pa so se lahko preizkusili v nekaj družabnih igrah ali si izdelali magični zeliščni amulet. "Ljudem želimo prikazati in približati nauke starih časov, zlasti to, da se da tudi malo drugače živeti in da ni treba vsega narediti na hitro," je povedal predsednik društva Grga Springer in pokazal na ognjišče in kotel, v katerem so v soboto več ur kuhali goskino obaro, v nedeljo pa še merjaščevo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
