Hojka Berlič
Gospa Ida Žinko je bila ena prvih, ki so pred štirimi desetletji začeli obdelovati vrt na zemljišču ob Mlinski cesti, ki vodi proti Termam Ptuj. Kot pravi, je občina takrat dajala v najem zemljo, ki ji je danes kot drugi dom. "Še zdaj imam očetovo dokumentacijo o tem, kdo je imel tu vrtove. Takrat smo dobili tudi dovoljenje, da smo lahko na tej zemlji postavili drvarnice," se spominja Žinkova. Ob tem pa doda, da je vedela, da bo občina prej ali slej posegla v ta prostor, pravi, saj so nekateri začeli na zemljiščih urejati sanitarije, si postavljati kolibe, celo počitniške prikolice, v katerih poleti občasno prespijo. Po besedah Žinkove, ki redno obdeluje vrt, do katerega mora čez Dravo iz blokov pri Ljudskem vrtu, je zemlje še dovolj na razpolago, a ni interesa, da bi jo kdo obdeloval. "Ljudje vedo za vrtove, saj so spomladi že večkrat prišli in vse uredili," pravi, "potem ko je bilo treba pleti, pa so vse skupaj pustili. Jaz jih razumem. Mladi nimajo časa, saj cel dan delajo, imajo majhne otroke, preprosto ne gre." Zato vrtičkarji skrbijo tudi za zemljišče, kjer ni vrtov, ga kosijo in čistijo, da ne zarase. Tam je namreč predtem rasla trstika za pletenje košar. Najnovejši načrti občine, še pravi sogovornica, tudi niso prvi. O urejanju tega območja naj bi bili na občini govorili že pred dvema letoma. "Če bodo enkrat to preuredili, ne bo tukaj nobenega več," je prepričana. "Zdaj bo občina urejala, ko smo mi že zdavnaj očistili in uredili z lastnimi rokami. Le kdo od mladih bo prišel obdelovat zemljo? Pridejo le ponoči, z lučmi in pokradejo pridelano," pa je bila odrezava gospa, ki je v soboto zjutraj obdelovala vrt na drugem koncu precej velikega zemljišča.
Sklenili bodo najemne pogodbe
"Območje z vrtovi želimo celostno urediti, podobno, kot so to storili v Mariboru v času Evropske prestolnice kulture," pojasnjuje ptujska županja Nuška Gajšek. "To pomeni, da so vrtički izmerjeni, da so urejene poti, postavljene lope za orodje, po trije imajo skupaj vodna zajetja, urejene so sanitarije, kar je zelo pomembno." Občina namerava urbane vrtove urediti na dveh lokacijah v občini, ob že omenjeni Mlinski cesti in v Ljudskem vrtu. S tem, pravi, želijo narediti vrtove prijaznejše za uporabo in doseči primeren videz, saj gre mimo vrtov ob Mlinski cesti tudi veliko turistov. "Seveda tega ne bomo delali na horuk. O tem bomo obveščali, skupaj z E-zavodom bomo na to temo izvedli tudi delavnice." Z vrtičkarji naj bi kasneje sklenili najemne pogodbe, ne zato, da bi na ta način služili, pravi Gajškova, temveč da bi imeli nek pregled nad tem, kdo in s kakšnim namenom tam zemljo obdeluje.
V Kidričevem zadovoljni
Podobno kot Ptuj so se neurejenih vrtičkov že lotili v Kidričevem, kjer so si ljudje uredili vrtove na zemljišču v lasti podjetja Talum, že v kratkem pa naj bi postala lastnik teh zemljišč občina. Projekt, skupno vreden 44 tisoč evrov, za katerega so pridobili evropska sredstva, trenutno zaključujejo. "Nismo se odločili za rigorozen ukrep, da bi prišli z bagrom in splanirali, nato pa parcele naredili na novo, kot so to storili v Ljubljani. Posneli smo obstoječe stanje, odstranili vse, kar je bilo zapuščenega, in kupili 50 vrtnih utic, 50 posod za vodo in 25 kompostnikov. Vsem obstoječim vrtičkarjem smo ponudili, da to prevzamejo. Javili pa so se tudi novi zainteresirani, za katere smo uredili nove vrtove," je urejanje vrtov pojasnil tamkajšnji direktor občinske uprave Damjan Napast. Ljudi je namreč najbolj skrbelo ravno to, da bodo vse vrtove zravnali. Velikost vrtičkov je ostala poljubna, označili pa so tudi, kje je prostor za nove. Trenutno je tam nekje do 70 uporabnikov, ki naj bi v prihodnosti za uporabo zemlje predvidoma plačevali okoli 10 evrov letno.
Mladi brez znanj in s strahom
"Skrb, da mladih vrtnarjenje ne zanima, je upravičena. Pravzaprav je bolj težava v tem, da nimajo primernega znanja o vrtnarjenju, pa tudi, da si ne znajo organizirati časa, potrebnega za vrt. Tretja stvar je drugačen slog življenja, iskanje zaposlitve, selitve. Vse to se je pokazalo pri našem urbanem vrtu v sedmih letih, kolikor ga imamo," pravi Simona Trčak Zdolšek, predsednica društva Urbani eko vrt, ki skrbi za delovanje prvega skupnostnega vrta v Sloveniji, ki je nastal v Mariboru v sklopu Evropske prestolnice kulture 2012. Kot pravi Trčak Zdolškova pa ne nazadnje ni zanemarljivo tudi dejstvo, da gre za organizirano obliko vrtnarjenja, kar pomeni, da imaš pri vrtnarjenju neposredne sosede, ki opazujejo tvojo uspešnost pri vrtnarjenju, kar lahko mlade tudi straši. "Zato sem načrtovalcem vrtov že večkrat predlagala, naj naredijo za družine poseben oddelek. Sama kot predsednica društva dodeljujem prostor mladim družinam okrog postavljenega otroškega igrišča. Ali pa babicam z vnuki, saj posledično pridejo na vrt tudi starši otrok."
Ne le pridelava, tudi druženje
Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline, znana svetovalka in avtorica knjig s tega področja, podpira prizadevanja ptujske občine za ureditev vrtov, čeprav se zaveda, da ljudje spremembe vedno težko sprejmejo, sploh starejši. "Mislim, da bi vsaka občina morala imeti urbane vrtove. Saj je veliko ljudi - konec koncev tudi brezposelnih in ljudi, ki stanujejo v blokih -, ki bi z veseljem delali na vrtu. Kot vidim v Mariboru in Kidričevem, pa ne gre le za delo na vrtu, temveč tudi za druženje, da se začnejo ljudje znova vsaj malo pogovarjati. Upam, da bo tudi na Ptuju tako." Ob tem je prepričana, da se bo med vrtičkarji znašel tudi marsikateri mlajši.
Potrebujejo koordinatorja
Danes so v Mariboru urbani vrtovi, ki jih vodijo društva, na treh lokacijah, četrta je v nastajanju pod Pekrsko gorco. Člani društva Urbani eko vrt za svoje vrtičke, velike od 50 do 100 kvadratnih metrov, plačujejo 50 evrov letno. Kot pojasnjuje Trčak Zdolškova, naj bi sicer po prvotni zamisli ob koncu projekta dokončani vrt v upravljanje prevzeli vrtičkarji sami, a tak koncept ni uspel. "Potreben je namreč koordinator, nekdo, ki jim je na voljo in je kdaj pa kdaj tam tudi fizično prisoten, ureja dokumentacijo, vse dobro pozna in zna odgovarjati tako na organizacijska kot na agronomska vprašanja." Sicer pa so se predstavniki ptujske občine že oglasili pri njih in prepričana je, da bo ureditev kljub nekaterim pomislekom uspešna, saj tudi na Ptuju veliko ljudi živi v blokih.
