Slavica Pičerko Peklar
Da je razvojnih potreb na celotnem območju vzhodne kohezijske regije veliko, denarja za vse premalo, zato pa vse opaznejše nezaupanje med tistimi, ki bi morali v tem razvoju sodelovati, je razumeti dr. Iztoka Puriča, ministra, pristojnega za razvoj, strateške projekte in kohezijo, ki se je udeležil seje razvojnega sveta kohezijske regije Vzhodna Slovenija - tokrat je potekala na Ptuju.
Sodelovati in poenostaviti postopke
Na ravni Slovenije kohezijska politika v obstoječem programskem obdobju 2014-2020 zagotavlja več kot 3,3 milijarde evropskih sredstev, prek mehanizma Dogovor za razvoj regije 480 milijonov evrov, od tega je za vzhodno Slovenijo namenjenih 328 milijonov evrov. O črpanju evropskih kohezijskih sredstev je na Ptuju govoril Bojan Suvorov iz Urada za kohezijsko politiko: "Akcijski načrt smo sprejeli konec lanskega leta in že daje rezultate. Dve tretjini denarja smo počrpali, kar kaže, da se splača biti v Evropi." Manj zadovoljni so razpravljavci, predvsem župani, ki opozarjajo na nerazumljivo dolge postopke sprejemanja določenih projektov - in kot dr. Ivan Žagar, predsednik Razvojnega sveta vzhodne kohezijske regije, sprašujejo, kako jih pospešiti: "Konec leta bomo imeli kup projektov in težko jih bo realizirati, zato je pomembno, da na pristojnih ministrstvih pospešijo postopke, še posebej na okoljskem ministrstvu. Poenostaviti je treba nekatere postopke, sprejeti odločitve, za sprejeto pa prevzeti odgovornost. Brez sodelovanja in zaupanja lahko še tako dobri razvojni projekti padejo v vodo. Zadnje čase tako zelo aktualno dopisovanje med občinami, razvojnimi agencijami, ministrstvi pa kaže opustiti in sesti za skupno mizo ter se dogovoriti." Na težave, s katerimi se srečujejo v občinah, ko morajo za pridobitev evropskega denarja najemati kredite, opozarja Jasna Gabrič, županja občine Trbovlje. Da je zagotavljanje lastnih sredstev res velik problem, izpostavlja tudi Marko Funkl, župan Hrastnika. Njuni kolegi, župani primorsko-notranjskih občin, pa, da jim država vsiljuje projekte, ki s pričakovanim razvojem nimajo kaj dosti skupnega. "Treba je spremeniti pogoje črpanja evropskih sredstev in se vprašati, ali je zdajšnji sistem resnično dober za naš razvoj. Živimo ob državni meji, vasi ob tej se praznijo, kar zagotovo ni naša razvojna perspektiva - in denar je treba usmerjati v projekte, ki bodo to preprečili," poziva Anton Butolen, župan Žetal. Kar nekajkrat je bilo včeraj slišati, da morajo občine, na Koroškem denimo, med razvojne projekte vključevati take, ki so v domeni države.
Povprečna mesečna bruto plača v vzhodni kohezijski regiji je leta 2018 znašala 1559 evrov, v Sloveniji 1681 evrov, v zahodni kohezijski regiji 1780 evrov.
Odhajanje mladih in izobraženih
Ivan Žagar, dr. Zdravko Kačič, rektor Univerze Maribor, in Saša Arsenovič, župan MO Maribor, so v začetku julija na predsednika vlade naslovili pismo, v katerem so med drugim zapisali: "V obmejnem prostoru z Avstrijo zaznavamo za regijo neugodne dnevne migracije delavcev v sosednjo državo, kar se lahko kaj kmalu prevesi v trajno izselitev mlajših in izobraženih in tako še dodatno oslabi razvojne potenciale regije in države." Predsednika in pristojna ministrstva so seznanili s svojim prizadevanjem za dobrobit in učinkovitejši razvojni preboj vzhodne Slovenije. Da se razvojni razkorak med vzhodno in zahodno regijo povečuje, opozarja Arsenovič: "Ko smo napisali to pismo, nismo želeli solirati, pač pa opozoriti na težave širšega okolja. Mi ne želimo biti zgolj bazen kadrov, ki odhajajo v Ljubljano ali celo čez mejo, pač pa skupaj z mariborsko univerzo krojiti lasten razvoj."
Kakšne projekte pripravljati, kako začrtati razvoj, da bo ta tudi prepoznan kot tisti, ki ga je mogoče podpreti z evropskim denarjem, je spraševala dr. Darinka Fakin, županja Majšperka: "Na državni ravni potrebujemo občine sposobnega sogovornika, takšnega, ki bo znal in hotel svetovati ter pomagati." Na ravni EU kot v državah članicah poteka intenzivno usklajevanje vsebin, pogojev in meril, vezanih na izvajanje kohezijske politike v prihodnjem proračunskem obdobju, zato je nujno, da se Slovenija aktivno vključuje v te pogovore in si izbori projekte, ki so nosilci razvoja. "Zelo pomembna bodo naša pogajanja z Evropo, za kaj bomo trošili evropski denar, pa je odvisno predvsem od naše pogajalske moči in dobro pripravljenih projektov," meni dr. Štefan Čelan, direktor ZRS Bistra Ptuj.
