Priložnost za Haloze in Prlekijo

Darja Lukman Žunec Darja Lukman Žunec
14.12.2018 15:43

Več strokovne pomoči ekološkim kmetijam, 306 jih je v spodnjem Podravju, terjajo od kmetijskih svetovalcev. Od kmetijskega ministrstva pa ukrepe za promocijo "svežih živil"

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ormož: Zahtevam in ciljem ekoloških kmetov je prisluhnila tudi kmetijska ministrica dr. Aleksandra Pivec.
Darja Lukman Žunec

Ekološki kmetje z območja Haloz in Slovenskih goric so se na pobudo ormoških ekoloških kmetov, ki so že povezani pod blagovno znamko Eko Prlekija, odločili, da se bodo še trdneje povezali. Kot so ugotavljali na okrogli mizi v Ormožu, bi lahko bili uspešni pri pridobivanju novih ekoloških kmetov in še posebno pri promociji ter prodaji svojih pridelkov in izdelkov. Sprejeli so tudi nekaj usmeritev, ki naj bi jim pri tem pomagale. Med njimi je pobuda, naj Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije zagotovi primerno osebje za specializirane svetovalce pri ekološki pridelavi na vsaki svoji enoti in kmetijsko ministrstvo zagotovi denar za njihovo delo.

Več nadzora in spodbud ​

Več denarja iz državnega proračuna naj bi namenili za generično promocijo slovenskih ekoloških živil, ne zgolj za shemo integriranega kmetijstva. Pri kriterijih za javna naročila gre nagrajevati svežino živil in izdelkov. Zato so se dogovorili, da bodo temu posvetili marčevsko konferenco na Ptuju, na kateri bodo s partnerji predstavili koncept, v katerem besedi domače ali slovensko nadomešča oznaka sveže.

Ormož: Zahtevam in ciljem ekoloških kmetov je prisluhnila tudi kmetijska ministrica dr. Aleksandra Pivec.
Darja Lukman Žunec
Ravninske kmetije so usmerjene v intenzivno pridelavo, tiste z gričevja se vse raje odločajo za ekološki način.
Marko Vanovšek

Cilji so dosegljivi, če ...

​Kot je povedala strokovnjakinja za ekološko kmetovanje dr. Martina Bavec, je Slovenija po začetnem zagonu, ko so pričeli certificiranje ekoloških pridelovalcev in razvoj znanj, kasneje zaostala. V Avstriji je denimo tak način kmetovanja na kar 25 odstotkih površin. Bavčeva: "To pomeni 600 tisoč hektarjev pod ekološkim kmetijstvom, kar je več kot imamo v Sloveniji vseh obdelovalnih površin. Zato si moramo po dolgoletnem stagniranju zastaviti primerni cilj. To bil lahko bil načrt, da bi do leta 2020 imeli pod tem režimom 55 tisoč hektarjev, kar bi znašalo 12 odstotkov vseh površin. Zdaj smo na 46 tisoč hektarjih, imamo pa še dve časa. Da bi cilj dosegli moramo odpraviti več pomanjkljivosti kot sta denimo slab prenos znanja na kmetije in povezovanje kmetov."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta