Komunalno podjetje Ptuj (KPP) je družbo CEP iz Celja, ki jih je v začetku preteklega tedna obvestila o odstopu od sporazuma o prevzemu odpadnega blata iz ptujske čistilne naprave, saj da v prihodnje nimajo zanj prevzemnika, pozvalo k spoštovanju pogodbe. "V skladu s pogodbo imajo 60-dnevni odpovedni rok. Pozvali smo jih tudi, da prevzamejo blato, ki se je nabralo," zadnje dogajanje povzema direktor KPP Janko Širec. Če odvoza blata kljub vsemu ne bi izvedli, bo KPP moralo pohiteti z iskanjem drugega prevzemnika, saj blata ne morejo skladiščiti. Po mnenju Širca sicer poslovni interes za prevzem blata obstaja, za to bi novega prevzemnika verjetno lahko dobili dovolj kmalu, vprašanje pa je, pod kakšnimi pogoji. Podjetje je namreč sedaj po pogodbi iz leta 2020 prevzemniku plačevalo 117 evrov za tono odvoza, na trgu pa naj bi se cene po zadnjih informacijah gibale okoli 200 evrov. Kar bo nedvomno pomenilo vnovično povišanje zneskov na položnicah za kanalščino. Tudi ob izpolnitvi pogodbenih obveznosti partnerja pa naj bi v prihodnjih desetih dneh objavili nov razpis za prevzemnika blata za eno leto. V tem času bi nato morali najti dolgoročnejše rešitve. "Pri tem gre za strokovno in politično odločitev, ki pa je vezana tudi na finance," doda Širec.
Od sušenja do sežigalnice
Že samo minulo dogajanje je sicer znova spodbudilo pogovore o različnih možnostih za dolgoročno rešitev težav z blatom, ki bi bila hkrati finančno ugodnejša za prejemnike položnic. Kot smo že poročali, naj bi bila najhitrejša in najcenejša rešitev ponovni začetek sušenja blata kar v objektu čistilne naprave, saj naj bi imeli za to že vso potrebno opremo.
Rešitve obstajajo, vprašanje pa je, ali so sprejemljive
A pri tem so težava neprijetne vonjave, ki so bile tudi razlog, da so tovrstno predelavo po le dveh mesecih v preteklosti opustili. Da takšni rešitvi ni naklonjena, je že pretekli teden po seji mestnega sveta povedala tudi ptujska županja Nuška Gajšek, ki je sicer načelno podprla ideje nekaterih, da bi obstoječo infrastrukturo za sušenje blata nadgradili. Kot rešitev na dolg rok pa je znova omenila tudi za marsikoga sporno sežigalnico.
Rešitev iz leta 2019
Inovativno rešitev je že leta 2019 tako ministrstvu za okolje in prostor kot občini predstavilo tudi Znanstvenoraziskovalno središče (ZRS) Bistra Ptuj. "Že v prejšnji sestavi mestnega sveta smo vedeli, kaj se bo dogajalo z blatom, saj so bile jasne napovedi, da ga ne bo več mogoče izvažati. Zato smo predlagali postopek, ki smo ga najprej razvili na laboratorijskem nivoju. Gre za to, da iz blata odstranimo vodo in nato suho blato obdelamo s postopkom pirolize. To pomeni, da ga spremenimo v oglje. V poletnih mesecih, ko je vroče, delamo zalogo oglja, za kar sta primerni dve veliki hali v sklopu objekta čistilne naprave. V zimskih mesecih, ko potrebujemo več toplote in energije, pa lahko to oglje do konca sežgemo in ostane samo pepel. Proizvajamo torej toploto, elektriko in na koncu dobimo le pepel, za odlaganje katerega pa obstajajo deponije," pojasnjuje direktor ZRS Bistra Ptuj dr. Štefan Čelan.
Projekt so predstavili tudi na kolegiju županov Spodnjega Podravja. "Da bi naredili polindustrijsko napravo, bi bilo takrat treba iz omrežnine prispevati okoli 400 tisoč evrov. A posluha za to ni bilo. Smo pa na srečo dočakali posluh na ministrstvu za gospodarstvo in naredili pilotno napravo, ki si jo je mogoče ogledati v Skorbi, pri Ivu Vogrincu. Razvijamo namreč manjše pirolizatorje za kmetije, kjer si bodo z njimi iz zelene biomase lahko delali bio oglje, ki ga bodo nato dodajali gnojnici, saj je močno higroskopično in na sebe veže vlago. Na ta način bodo dobili suhi gnoj. Tako ne bo več treba zlivati gnojnice na polja, temveč bo nastal granulat, ki ga bodo lahko tik pred oranjem potresli po njivi. Za to smo pridobili tudi denar od ministrstva in smo trenutno v fazi testiranja," še pravi Čelan.
Dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) z naslovom Nabava opreme in postavitev pilotne tehnološke linije za predelavo blata na Centralni čistilni napravi Ptuj, ki ga je izdelalo ZRS Bistra, je sicer sedaj tudi eno od gradiv za ponedeljkovo izredno sejo, ki jo je Gajškova sklicala na zahtevo desetih ptujskih svetnikov iz različnih strank in list, zaradi "nejasnosti in netransparentnega delovanja vodstva KPP, ki s svojim delom krni ugled mesta Ptuj in podjetja". Zahteva je bila posledica ugibanj, da naj bi blato, ki je povzročilo nedavno onesnaženje v Pivoli, izviralo prav iz ptujske čistilne naprave. V obrazložitvi zahteve so podpisniki zapisali, da od vodstva KPP zahtevajo sprejetje "tako objektivne kot subjektivne odgovornosti zaradi nastale situacije". Zaradi okoliščin pa bi bilo treba podjetju med drugim tudi odvzeti koncesijo za opravljanje storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja, odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
Na ostre navedbe se je že odzvala Gajškova: "Mi vemo, da gospoda Širca in komunalnega podjetja ni bilo v nobenem postopku, razen v tistih začetnih, ko so prišli kriminalisti in inšpekcijske službe, ki so jih celo sami poklicali, ter preverili in prevzeli vso dokumentacijo. Kar je običajno. V nadaljnjih korakih pa se bo izkazalo, kdo so krivci. Za zdaj so šele osumljeni in nikogar od zaposlenih v KPP ni med njimi. Tako da je govoriti o objektivni in subjektivni odgovornosti malo pretirano." Kot je vidno iz gradiva za sejo, sta sicer med tem od zahteve za sklic odstopila dva od podpisnikov, Marta Tušek iz Desusa in Mario Hlušička iz Levice.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
