Slavica Pičerko Peklar
V sklopu priprav na kandidaturo Ptuja za evropsko kulturno prestolnico (EPK) leta 2025 so nedavno v dominikanskem samostanu razpravljali o interpretaciji dediščine skozi kreativne prakse. Dr. Marko Mele, arheolog, ki je nekaj let delal tudi v Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož, je predstavil nove pristope vključevanja kulturne dediščine v trajnostni turizem, ki jih preizkuša v mednarodnih projektih.
Kaj so kuhali v tistem loncu?
Na ptujskem pogovoru ste med drugim o arheologih dejali: "Premaknili smo se s točke najdišča in se zazrli v krajino." Kaj to pomeni, za kakšno medznanstveno sodelovanje gre? Koga oziroma kaj vse vključuje tovrstni pogled na arheologijo?
"Arheologija v zadnjih desetletjih vključuje vedno več tehničnih metod, ki omogočajo bolj celostno raziskovanje in razumevanje nekdanje poselitve naših krajev. Pri našem delu torej ne poskušamo razumeti izključno načinov preživetja ljudi v pradavnini, ampak predvsem, kako si je človek preoblikoval svoje okolje in katere trajne sledi je pustil v svoji krajini. Mogoče bi lahko temu rekli tudi, kako si je 'ukrotil krajino'. Da bi krajino razumeli celostno, ni dovolj uporaba zgolj arheoloških raziskovalnih metod, ki so sicer v zadnjih letih izredno napredovale, temveč vključevanje znanja različnih naravoslovnih disciplin. V mislih imam predvsem arheobotaniko, arheozoologijo in palinologijo, ki nam lahko odgovorijo ne zgolj na vprašanje, katere živali in rastline je človek uporabljal, ampak tudi, kakšno je bilo naravno okolje, ki ga je preoblikoval v svojo kulturno krajino. Osebno me, denimo, pri odkriti črepinji mnogo bolj zanima, kaj so v loncu kuhali in zakaj je bil odložen tam, kjer je bil, kot to, ali gre za še en vrhunski izdelek takratnega lončarstva, ki ga bodo v vitrini občudovali obiskovalci muzeja."
Kaj bi svetovali Ptuju, da naredi s svojo arheološko dediščino, ki je že skoraj desetletje spravljena v depojih? Govorite o arheoloških krajinah, mar to pomeni, da bi bilo mogoče ptujsko arheologijo predstaviti tudi brez muzeja?
"V naših mednarodnih projektih in v delovanju našega muzeja v Gradcu se vedno bolj kaže nova vloga muzeja, in sicer kot izhodišče in ključ do arheoloških krajin. Naše osnovno vodilo je, da muzej ne hrani zgolj predmetov in predstavlja zgodovino neke regije, ampak je prvi stik obiskovalca/ke z arheološko dediščino ter ima nalogo, da obiskovalci zapustijo zidove muzeja z veliko željo po celostnem doživetju arheološke dediščine v njenem naravnem okolju. Torej da obiščejo arheološka najdišča zunaj glavnih turističnih poti in s tem prispevajo k turistični ponudbi manj poznanih krajev, kjer pa so ležala znamenita arheološka najdišča. Ti kraji pa seveda morajo poskrbeti za uspešno predstavitev najdišč, ne nujno z vitrinami in predmeti, in gostinsko ponudbo, ki je vezana na zgodbo lokalne arheološke dediščine. Kombinacija muzeja in točk v krajini, povezanih z digitalnimi tehnologijami, prinaša po mojem mnenju največjo dodano vrednost."
Obiskovalci naj zapustijo zidove muzeja z veliko željo po celostnem doživetju arheološke dediščine v njenem naravnem okolju
Digitalne tehnologije v arheologiji
Kako (ptujsko) arheologijo narediti vidno, jo vizualizirati?
"Trend v Evropi gre k uporabi digitalnih tehnologij, predvsem virtualne resničnosti (VR) in razširjene resničnosti (augmented reality). Te tehnologije so postale široko dostopne, stroškovno dosegljive in ugodne za vzdrževanje. Največji zalogaj je priprava kvalitetnih vsebin, ki morajo bazirati na arheoloških raziskavah. Ptuj in celotno spodnje Podravje imata ogromno kvalitetnega znanja o arheološki dediščini, vendar je to treba pripraviti za izdelavo digitalnih rekonstrukcij. Muzeji in arheološki park ostajajo pomemben del haptičnega doživetja arheološke dediščine in izhodišče za doživetje arheologije v krajini. Brez njih so digitalne vsebine, ki smo jih sposobni razviti v stroki, izgubljene v poplavi preostale digitalne ponudbe in ne bodo dosegle uporabnikov."
Človek si danes želi doživetij. Tudi v povezavi z arheologijo, ko ni več dovolj zgolj statična predstavitev najdb. Kako vi nadgrajujete in oblikujete te zgodbe?
"V projektu PalaeoDiversiStyria smo zasledovali cilj, da obiskovalca v muzeju spodbudimo, da obišče štajersko regijo z znamenitimi arheološkimi najdišči in tam doživi naravno okolje in gostinsko ponudbo, vezano na arheološko dediščino. Torej v bližini keltskega najdišča obiskovalce/ke pričaka lokal s keltskim pivom ali ob rimskem mestu lokal z rimskim kruhom. Povezovanje lokalnih gostiln, obrtnikov z naravno in kulturno dediščino dodatno osmišlja to dediščino, saj le postane nosilec identitete turističnega izdelka. Ob tej vsakodnevni ponudbi pa poskušamo dodajati dogodke, kot so festivali, raziskovalni tabori, predstavitve, otroške delavnice in podobno."
Povezovanje lokalnih gostiln, obrtnikov z naravno in kulturno dediščino dodatno osmišlja dediščino
Domači primeri dobre prakse
Arheološka najdišča je mogoče povezovati, jih preplesti v skupno doživetje. Ukvarjate se z vsaj enim mednarodnim projektom, ki vključuje tudi Slovenijo, omenjali ste občino Hoče - Slivnica. Za kakšno sodelovanje gre? Primer dobre prakse?
"Projekt PalaeoDiversiStyria (Paleokrajina Štajerske in njena biodiverziteta od prazgodovine do odkritja novega sveta) je čezmejni projekt, ki ga izvajamo trije avstrijski in trije slovenski partnerji in je sofinanciran iz programa Interreg Slovenija-Avstrija 2014-20. Osnovni cilj je na osnovi arheoloških in arheobotaničnih raziskav spodbuditi ponovno vzgajanje pozabljenih kulturnih rastlin in njihovo uporabo za potrebe turizma. Pri tem gre za prvi poskus res aktivnega vključevanja arheološke stroke v čezmejno turistično ponudbo. Za ta namen smo razvili skupno čezmejno znamko Heriterra, ki združuje turistične izdelke, ki svojo identiteto gradijo na lokalni arheološki dediščini. občini Hoče - Slivnica in Großklein v Avstriji sta naša partnerja in pilotni območji, kjer bomo to znamko in izdelke pripeljali do končnih uporabnikov. Konkreten primer je Poštela na Pohorju, kjer leži eno znamenitejših najdišč iz starejše železne dobe v Sloveniji. Ob njenem vznožju leži botanični vrt Univerze v Mariboru, v katerem so se ohranile gomile iz tega obdobja. Vrhunsko arheološko najdišče in odlična infrastruktura botaničnega vrta v kombinaciji z lokalnimi ponudniki, ki ponujajo izdelke, omogočata celostno turistično ponudbo v občini, ki jo močno podpiramo z digitalnimi vsebinami. Priložnost, ki je ne gre zamuditi."
Je s sodobno tehnologijo mogoče oživiti tudi ptujsko Panoramo, ki skriva neprecenljivo arheološko bogastvo? Kako bi se kot dober poznavalec svetovnih arheoloških pristopov lotili izkopavanj na tem ptujskem griču?
"S tehničnega vidika je digitalna vizualizacija Panorame do digitalnega izdelka za širše množice majhen zalogaj. Največji izziv predstavlja priprava kvalitetnih vsebin, ki zahteva predhodne arheološke raziskave. Digitalne vizualizacije arheološke dediščine morajo po kvaliteti daleč presegati komercialne 'računalniške igrice', a morajo hkrati ponuditi dovolj 'igračarstva', da so zanimive za uporabnike. Najti pravo ravnotežje med ogromno količino znanja, pristno interpretacijo in digitalnim doživetjem zahteva povezovanje strokovnjakov z različnih področij (arheologija, digitalne tehnologije, marketing). Raziskovanje Panorame je bilo odlično zastavljeno. Obsežne geofizikalne raziskave in načrtna majhna izkopavanja z jasnimi cilji ustrezajo vsem merilom stroke."
