Lovrenc na Pohorju: Zasadili stare sorte jabolk za čebeljo pašo

AMB
03.04.2022 04:00

Vseslovenskemu dnevu sajenja medovitih rastlin so se pridružili čebelarji iz Lovrenca na Pohorju v sodelovanju z drugimi partnerji.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Blizu čebelarskega doma so uredili travniški sadovnjak. 
Borut Ambrožič

Po vsej Sloveniji je 26. marca potekala akcija sajenja medovitih rastlin, ki so se ji pridružili tudi Čebelarsko društvo Lovrenc na Pohorju, Hortikulturno društvo Maribor in Občina Lovrenc na Pohorju. Nosilec vseslovenske akcije sajenja medovitih rastlin je Čebelarska zveza Slovenije. Cilj akcije je združiti različne deležnike v Sloveniji z namenom v desetih letih posaditi dva milijona medovitih rastlin v Sloveniji in v Evropi do leta 2030 tri milijarde medovitih dreves.

V organizaciji Čebelarskega društva Lovrenc na Pohorju se je ta dan zbralo okoli 30 prostovoljk in prostovoljcev, med njimi predsednica društva Angela Obrulj, lovrenški župan Marko Rakovnik in predsednik Hortikulturnega društva Maribor Borut Ambrožič. Hortikulturno društvo Maribor je najstarejše tovrstno društvo v Sloveniji, ustanovljeno leta 1869 v Mariboru, in je s projekti aktivno v podravski regiji in širše. V sodelovanju s Sadjarstvom Dolinšek iz Kamnice pri Mariboru so vzgojili dvanajst sadik, visokodebelnih starih sort jablan, kot so bobovec, carjevič, krivopecelj, kanadska reneta, jonatan, štajerski mošancelj itd., vse za namen zasaditve v skupni akciji. Stare sorte jablan so odporne proti boleznim in škodljivcem. K temu pripomore tudi zasaditvena razdalja med drevesi, ki onemogoča ali vsaj otežuje prenos okužbe z drevesa na drevo. Mnoge stare sorte jablan so bile izpodrinjene tudi na račun uvajanja novih, tržno donosnejših sort. Danes pa se trajnostno ozaveščeni potrošniki ponovno vračajo k starim sortam, ki so zanimive tudi zaradi intenzivnejših okusov in v mnogih primerih zaradi predznaka eko/bio.

Ekipa, ki je poskrbela za zasaditev v neposredni bližini lovrenškega čebelarskega doma.
Borut Ambrožič

V akciji so sodelujoči poskrbeli za vzpostavitev tako imenovanega travniškega sadovnjaka, ki je prepoznaven del krajinske podobe slovenskega podeželja ter pomemben del naravne in kulturne dediščine. Del zemljišča za to je zagotovila Občina Lovrenc na Pohorju. Zasaditev novih medovitih dreves v tej akciji je pomembna pridobitev za čebeljo pašo. Čebelja paša je namreč vse tisto, kar čebele prinašajo v panj in potrebujejo za svojo hrano in razvoj. Čebele nam ne zagotavljajo le medu, voska, cvetnega prahu, matičnega mlečka ..., pač pa je njihova najpomembnejša vloga opraševanje rastlin, zaradi česar pomembno vplivajo tudi na prehrano in na rastlinsko pestrost. Čebele in žuželke nasploh z opraševanjem prispevajo k pridelavi tretjine hrane za ljudi in živali. Najpomembnejši opraševalci med žuželkami so prav medonosne čebele, ki oprašujejo okoli 170.000 vrst cvetočih rastlin. Po podatkih Čebelarske zveze Slovenije okoli 10.000 registriranih čebelarjev v Sloveniji goji več kot 150.000 čebeljih družin. Manjšo čebeljo družino sestavlja okrog 20.000 čebel, ki v enem letu potrebuje 30 do 40 kilogramov cvetnega prahu in 60 do 80 kilogramov medu. Ena čebela med enim poletom opraši približno 250 cvetov.

 Angelca Obrulj, predsednica čebelarskega društva Lovrenc na Pohorju
Igor Napast

Med zelo aktivnimi je tudi Čebelarsko društvo Lovrenc na Pohorju, ki je lani praznovalo 100. obletnico ustanovitve in šteje več kot 100 aktivnih članic in članov. V neposredni bližini čebelarskega doma je učni čebelnjak s tremi čebeljimi družinami, ki je rezultat akcije Dan prihodnosti in ki spodbuja razvoj slovenskega čebelarstva ter pomeni prenos znanja na mlade čebelarje. Lovrenški čebelarji so bili v preteklih letih uspešni tudi na razpisu Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje s projektom Čebelarske uniforme - te s ponosom nosijo na slavnostnih dogodkih. Skozi zgodovino so se lovrenški čebelarji povezovali z lokalno skupnostjo in drugimi partnerji in tudi na ta način pripomogli k ohranjanju dolgoletne tradicije.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta