Zaključni vikend letošnjega Kurentovanja na Ptuju, ki se lahko pohvali z rekordnim obiskom takorekoč vseh dogodkov v mestu, je po tradiciji prinesel dva vrhunca dogajanja. Eden od njiju je gotovo pustna sobota, ko zvečer rajanje zaživi v vsej svoji polnosti. Vanj je že dopoldne Ptujčane in obiskovalce popeljal Mestni pustni korzo, po številu udeležencev sicer najmanjša izmed povork, ki pa razkriva vpogled v zgodovino maskiranja meščanov v najstarejšem slovenskem mestu in sta jo letos zaznamovala kar dva jubileja. Mestni pustni korzo je bil namreč v novi dobi Kurentovanja prvič izpeljan leta 2013, podoživlja pa tradicijo prve povorke našemljenih meščanov iz leta 1873.
"Kronist nam je pustil krasen zapis o našem prvem ptujskem mestnem korzu, kot ga je poimenoval. Meščani so se odločili, da februarja na pust leta 1873 samoiniciativno priredijo veliko vožnjo po mestu. Okrasili so vozove, prišli so konjeniki in seveda, pokazali so se someščani v krasnih maskah, ki so jih sami izdelali, sešili. Potem so se po mestu popoldan na pustni torek vozili od gostilne do gostilne, kjer se je pilo, plesalo, veseljačilo. S tem se je začela pravzaprav sodobna tradicija našega ptujskega mestnega karnevala," z veseljem ta del preteklosti pojasnjuje zgodovinarka Marija Hernja Masten, tudi predsednica Društva Društvo Cesarsko kraljevi Ptuj, ki se na povorki predstavlja s skupino Srednjeveške gospe in gospodje.
Preko 2500 udeležencev povorke
Danes pa je mesto utripalo v ritmu najodmevnejšega dogodka Kurentovanja – mednarodne karnevalske povorke, na kateri je nastopilo preko 2.600 udeležencev v skupno 68 skupinah, med njimi tudi kar preko 750 kurentov in korantov iz 33 društev. Poleg skupin tradicionalnih slovenskih pustnih likov tudi 4 tuje skupine, ki so prišle iz Nemčije, Romunije, Bosne in Hercegovine ter Bolgarije. "Smo Survakari, ki izganjajo vse slabo in prinašajo le dobro. Podobno kot vaši kurenti," nam je pojasnil eden od članov skupine tradicionalnih likov iz Bolgarije.
Obiskovalcem, ki se jih je kar trlo na ulicah najstarejšega mesta, saj se jih je zbralo več kot 40 tisoč iz celotne Slovenije in tujine, kar pomeni več kakor podvojeno število prebivalcev Ptuja, pa se je v povorki predstavilo tudi 11 karnevalskih skupin.
"S pripravami na Kurentovanje začnemo oktobra. Na otvoritveni etnografski povorki smo namreč nastopili kot skupina Tlačani iz Spuhlje, etnografska skupina, ki je nastala leta 2007 kot spremljevalna skupina 7. princa karnevala Marka Klinca iz Spuhlje. Nekateri člani etnografske skupine pa smo tudi v karnevalski skupini, ki se predstavlja danes. Res je, da je s pripravami precej dela. A mi vedno rečemo, da je z dobro idejo pol dela že opravljenega. Sicer je po dvajsetih letih vsekakor že težje biti inovativen. Ampak nam idej nikakor ne zmanjka, tako da smo že naredili tudi poskusno masko za prihodnje leto," nam je zaupala Alenka Kolarič, ki je bila tokrat del nekoliko nostalgične skupine Kasete iz Spuhlje, za katero pravi, da vsakogar na nekaj spomni, tudi na to, kako smo jih nekoč "švercali" iz Avstrije. V Kulturno-umetniškem društvu Maska iz Stojncev so si masko Zlohotnic izbrali, ker gre menda za trenutno najbolj aktualno masko v vseh medijih. Za pripravo mask so v društvu, ki se povorke udeležuje že od leta 2010, po besedah Marjane Vajda potrebovali tri mesece. "Volja in želja po maskiranju, druženje, igrivost. Da bi se tudi drugi oblekli in bili veseli. Torej to, kar zdaj v tem svetu manjka," je pojasnila razloge, da v pripravo mask z veseljem vložijo toliko truda in časa.
Komisija je na koncu določila, da so tretje mesto med skupinami osvojili Črički, drugo Indijska poroka, zmago pa so slavili Šumarji.