Kar Tonica mi recite, zveni toplejše in bolj prijetno. Tako me namreč kličejo že od nekdaj," začenja pogovor vedno nasmejana Antonija Majster, ki je letos postala častna občanka Selnice ob Dravi. Ta laskavi naziv je prejela za dolgoletno humanitarno in prostovoljno delo.
"Prostovoljnost in dobrodelnost ni nekaj, kar pač naredimo. Zame je to način življenja in bogastvo, ki ga je težko opisati. Prav dobrodelnost kot pomoč sočloveku v stiski je najbolj prvinska oblika sočutja," pripoveduje Tonica, ki že vse življenje izkazuje empatijo do ljudi. "Ko sem bila mlada, sem občudovala bogate, danes občudujem prijazne," pravi upokojena učiteljica, ki je bila rojena v Ožbaltu, kasneje pa se je družina preselila v Selnico ob Dravi. "Starši so me vzgajali v duhu poštenosti in skromnosti - in te vrednote ostajajo v meni in se ne spreminjajo. Se mi pa zdi, da je v današnji družbi vedno manj poštenih, prijaznih, nesebičnih in iskrenih ljudi."
Prisluhnila in pomagala je otrokom
Tonica je bila že v najstniških letih tajnica Telovadnega društva Partizan in članica ženske odbojkarske ekipe. Po zaključenem šolanju na takratnem mariborskem učiteljišču se je zaposlila na osnovni šoli v Zarazborju pod Uršljo goro. "Delo je bilo prijetno, vendar sta me domotožje in ljubezen do domačega kraja vlekla nazaj. Na OŠ Selnica ob Dravi sem se zaposlila v zgodnjih šestdesetih letih in ji ostala zvesta do leta 1994, ko sem se upokojila."
Delovanje Antonije Majster v humanitarni organizaciji Rdečega križa v Selnici ob Dravi sega že v leto 1962. Kot učiteljica je prevzela mlade člane Rdečega križa na šoli in postala njihova mentorica. Vodila, organizirala in izpeljala je vse zastavljene cilje z otroki na področju humanitarnega dela. Nepogrešljiv povezovalni člen med šolo in Rdečim križem je ostala tudi po upokojitvi. "Še naprej sem obiskovala učence in jim predstavljala pomen te velike svetovne organizacije. Poznala sem socialno ozadje posameznih otrok in jim skušala pomagati, predvsem pa sem jim prisluhnila, kar šteje največ. Spremljala sem jih tudi na tekmovanjih prve pomoči, se seznanjala s tekmovanji o sladkorni bolezni in se veselila njihovih uspehov," pripoveduje.
Vsa leta njenega mentorstva je pripravljala otroke za nastop na prireditvah za starejše, številni otroci so prav zaradi nje prvič zagledali morje, saj jih je vzpodbujala in starše opogumila, da so otroke pustili v zdravstveno kolonijo v Punat.
Zanimive, vesele, čuteče in tudi žalostne zgodbe
"Nikoli ne bom pozabila desetletne učenke, ki ji je umrla mamica. Ob dnevu žena so mi vsi učenci prinesli rožico in mi čestitali. Le deklica ni imela cveta. Njene oči so bile žalostne in polne solz. Prišla je k meni in mi stisnila rokico. Objela sem jo in rekla: Nič ne jokaj, po pouku bova šli skupaj na grob tvoje mamice in ji poklonili vso to cvetje, ki sem ga dobila. Res sva to storili - in še danes sem ponosna in vesela, da sem takrat ravnala tako človeško."
"Ko sem bila mlada, sem občudovala bogate, danes občudujem prijazne"
Socialno ogroženim družinam je pomagala tudi s finančnimi sredstvi. "Prosila sem kmečke žene, da so spekle kruh, nekaj so ga donirale tudi trgovine in pekarne, da smo ga prodajali na stojnicah. Ves izkupiček je bil namenjen prehrani socialno šibkih otrok," opisuje projekt Drobtinica, ki teče še danes. Takoj po osamosvojitvi Slovenije je prevzela vodenje Krajevne organizacije RK Selnica ob Dravi - in to delo vestno in odgovorno opravlja še danes. "Pri meni so vrata odprta ne glede na dan ali uro. Z občinsko socialno službo skrbim, da nam paketov prehrane nikoli ne zmanjka."
S podelitvijo naziva častna občanka je občina Antoniji Majster priznala pomen prostovoljstva pri ustvarjanju kakovostnejših pogojev za življenje vseh. Sicer pa je za svoje dolgoletno delo prejela že številna druga priznanja in nagrade: spominsko plaketo KORK, značko Civilne zaščite Ruše, plaketo RK Slovenije, spominsko plaketo za zasluge za krvodajalstvo, zlato plaketo Območne organizacije RK Maribor, občinsko plaketo za humanitarnost ter Šilihovo plaketo na področju vzgoje in izobraževanja.
"Majstrova Tonica je vedno in povsod zaznala potrebe, reagirala, predlagala rešitev in priskočila na pomoč. S svojo srčnostjo je marsikdaj dosegla to, česar drugi ne bi uspeli," so še zapisali v obrazložitvi naziva. Prav tako brez nje ne bi bilo vsakoletnega srečanja starejših občanov. Do nedavnega je starejše in invalidne osebe obiskovala na domu - ter tudi Selničane, ki so bivali v domovih za starejše občane. "Veliko je načinov, kako polepšati dan starejšemu človeku, ki posebej občuti osamljenost. Dovolj je že pogovor, nasmeh, skupaj popita kavica ali topel stisk dlani," je prepričana Tonica, ki je z letošnjim letom svoje naloge predala mlajšim - v trdi veri, da bodo na ustvarjenih temeljih s srcem gradili naprej.
"Zdaj bom doma urejala vrt, z veseljem skrbela za moje velike in majhne otroke in jim skuhala kaj dobrega. Več bo časa za klepet s sosedi, za mesečna druženja z mojimi Metuljčicami in za obiske kulturnih prireditev v naši občini," še sporoča.
