Anita Kirbiš
Življenje je darilo, ki se odvija skozi niz vsakdanjih dogajanj, in zanimiv splet življenjskih zgodb, pravi ustvarjalna Milena Martinjak iz Jarenine. "Moja zgodba se začne v začetku poletja, ko sem se v veliko veselje rodila v dom svojih staršev, ki sem ga vzljubila vse do današnjega dne. V otroštvu sem bila deležna velike ljubezni in otroških radosti, kar mi je pomagalo, da se nisem sesula, ko mi je kot 14-letni najstnici umrla mama. Takrat sem začela dojemati svet z drugačnimi očmi kot vrstniki, saj so bile moje želje skoraj neuresničljive. Najbrž mi je bilo prav zato v zibelko položeno veliko talentov in še več prepotrebne energije, da sem lahko nekaj tega v življenju tudi uresničila," o svojem otroštvu pove Milena Martinjak.
Osnovno šolo je obiskovala v Jarenini, kjer je poleg osnovnih znanj za življenje spoznala željo po ustvarjanju, oblikovanju in predvsem risanju. To je botrovalo, da se je po končanem osnovnošolskem izobraževanju vpisala v srednjo gradbeno šolo v Mariboru. Po končani maturi se ni uspela zaposliti v svojem poklicu, zato je bila primorana poprijeti za drugo delo. Zaposlila se je na mejnem prehodu Šentilj, v Kompasu, kot turistična referentka blagajničarka, nato pa opravljala tudi delo špediterke.
Izdeluje cvetje iz naravnih materialov in papirja
"Ob delu v izmenah, tudi ponoči, in ob majhnem otroku ter skrbi za družino mi ni ostalo prav nič časa za moje ustvarjalne sanje. Leta in čas pa so tekli. Po naključju sem se znašla med slikarji in se vključila v ljubiteljsko slikarsko delavnico (1996), kjer sem pod vodstvom strokovnega mentorja Ota Rimeleta pridobila veliko slikarskega znanja. Moje prve skromne izdelke sem pokazala na krajevni prireditvi - žegnanju 15. avgusta 2005 v Jarenini. Takrat so me povabili (Javni sklad za kulturne dejavnosti - JSKD) k sodelovanju na slikarsko kolonijo Paleta, na kateri sodelujem še danes. Medtem so na mejnih prehodih nastale velike spremembe, z njimi pa problem z mojo zaposlitvijo. Rešitev sem našla na naši južni meji in ostala zaposlena, le 'potovanje' v službo in vsi novi izzivi na delovnem mestu so moje prostočasne aktivnosti spet odrivali na stranski tir. Pa vendar sem vztrajala, dolga leta pela v mešanem pevskem zboru in prejela Gallusovo priznanje. Leta 2016 mi je JSKD podelil bronasto značko za aktivno delovanje na kulturnem področju. V domačem kraju mi je s pomočjo kulturnega društva KUD Kajuh Jarenina leta 2017 uspelo organizirati samostojno razstavo likovnih del, ki sem jih naslikala v različnih tehnikah (akvarel, olje in akril)," o svojih uspehih pove Martinjakova.
V zibelko ji je bilo položeno veliko talentov in še več prepotrebne energije
Ob stresnem delovniku je vztrajala, hkrati pa iskala druge možnosti in rešitve sproščanja. Včasih je uspela kaj splesti ali nakvačkati, svoje najdražje pa rada obdari z ročno izdelanimi voščilnicami. "Nekoč sem dobila za darilo šopek iz koruznega ličja. Bil mi je izjemno všeč, in to tako, da sem cvet razstavila in ga skušala tolikokrat znova sestaviti, da mi je uspelo. Tako se je začelo moje izdelovanje cvetja iz naravnih materialov in papirja. Nekega dne sem v roke dobila knjigo Papirnato cvetje avtorice Mire Sapač, kjer sta čudovito opisani dediščina in izdelava papirnatega cvetja. Bila sem navdušena in tako sem začela zvijati krep papir in izdelovati cvetje. Ob navdušenju nad papirnatim cvetjem sem obiskala razstave, ki jih je organizirala mojstrica papirnatega cvetja Martina Felicijan na Vranskem. Tudi od nje sem dobila nekaj pomembnih napotkov. Z veliko mero spoštovanja do dediščine in z vztrajnostjo sem se naučila cvetje izdelovati sama," podkrepi veselje do izdelovanja cvetja.
Svoje spretnosti prenaša na druge
Leta 2005 se je v domačem kraju priključila Turističnemu društvu Ovtar, kjer deluje še danes, saj je želela pomagati pri promociji kraja. Pogosto jo srečamo na prireditvah v kraju, pa tudi na svečani trgatvi Stare trte, kjer se s stojnice TD Ovtar na široko "smejejo" buče, čudovite poslikave na njih pa so delo Martinjakove. V letih, ko se je začel obnavljati Jareninski dvor (današnji Dveri-Pax), je jareninsko turistično društvo kar nekaj let organiziralo tradicionalni velikonočni sejem, na katerem je sodelovala. Najprej je razstavljala svoja likovna dela, nato vsako leto čudovite aranžmaje iz papirnatih rož. Na velikonočnem sejmu je bila vedno dobro obiskana delavnica izdelovanja butar - presmecev ali pušeljcev, ki so tradicija velikonočnega časa. Danes jih še vedno izdelujejo v okviru turističnega društva in društva upokojencev, kjer je vedno živahno.
"Vesela sem, da se v velikonočnem času ohranja nekaj tradicije in ljudskega izročila, nekaj krščanstva, kar so gojili naši pradedi in prababice. Še izdelujem presmece, ki jih okrasim s pisanimi cvetovi iz krep papirja, saj se v njih še vedno skriva veliko spoštovanja do naše dediščine, pa tudi veliko ljubezni do tistega, ki mu ga podarim. Letos sem jih naredila in podarila preko trideset. Življenje je darilo, zato moramo uživati v njem. To je moj moto, pa čeprav samo s slikanjem, rožami iz krep papirja, nakvačkanim prtičem ali odpeto pesmijo," za konec pove Martinjakova, ki svoje spretnosti z veseljem prenaša tudi na druge in komaj čaka novih izzivov.
