Branko Bunderla na letališču v Skokah končuje projekt, ki mu je posvetil več kot desetletje. Je član Društva restavratorjev letal veteranov in je v restavracijo več kot 50 let starega letala Libis 180 vložil že blizu 4000 ur dela. Gre za trisedežno motorno letalo, ki so ga sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja izdelali v letalski tovarni Libis v Ljubljani. Narejenih je bilo enajst letal, ki so letela, to, ki ga prenavlja Bunderla, pa je po njegovih informacijah na svetu edino ohranjeno. Letala so imela dovoljenje leteti 600 ur, zatem bi bilo treba narediti generalno popravilo. A tovarna je vmes zgorela, z vsemi načrti.
{embed_youtube}https://youtu.be/yapEycUp7Yo{/embed_youtube}
Že štiri leta gostuje v Skokah
Bunderla, ki se je že kot otrok začel ukvarjati z modelarstvom, je bil jadralni in motorni pilot, vmes je šel na šolanje na Višjo zrakoplovno šolo v Zagreb in tam končal program za letalskega tehnika. Leta 1994 se je zaposlil v Slovenski vojski in delal pri raznih projektih obnove letal, vse dokler se ni upokojil. V preteklosti je z ekipo že obnovil vojaško šolsko letalo Jugoslovanskega vojnega letalstva Aero 3, zato so ga iz Aerokluba Ptuj poklicali, da bi se lotil tudi njihovega libisa.
Vsak milimeter površine na tem letalu je desetkrat pregledan
Voditi mora dnevnik obnove
"Karkoli na letalu naredimo, je treba vpisati v dnevnik. Torej, kako smo določene stvari popravili," razlaga Bunderla, ki mu pri tem pomaga tudi kontrolor gradnje Jože Lukanc, predvsem v vlogi svetovalca. Pri obnovi pa se sogovornik naslanja na napotke treh knjig, eno imenuje kar "sveto pismo letalske mehanike", v katerem je natančno zapisano, katere vijake uporabiti, kateri les izbrati, kakšna mora biti njegova vlažnost ... "Ne smeš biti egoist in iti z glavo skozi zid. Nekdo je gotovo že imel tak problem," razlaga mehanik, ki je vsak milimeter površine na tem letalu desetkrat pregledal. "Večkrat sem natančno pregledal spoje in posebno pozornost posvečal lepilu." Trup so ojačali z 19-gramsko tkanino in epoksi smolami. Odgovore na težave in rešitve dobi vsako leto tudi na sejmu starih letal v Friedrichshafnu, kjer je zakladnica znanja, pravi Bunderla, ki rad izmenjuje izkušnje.
V pričakovanju prvega poleta
Bunderla težko govori o vrednosti obnovljenega letala, ko bo pripravljeno za letenje, ga bodo skušali oceniti. "Za nekoga je to zgolj nekaj sto kilogramov letala, za drugega pa milijon evrov. Bi pa za ta denar, ki je vložen v obnovo, dobil dva štirisedežna aviona." Izpostavi še, da bi lahko bila prenova bistveno hitreje končana, če bi pri nas imeli letalski muzej. "Tega še ni. Lahko se odločimo narediti leteči letalski muzej, kjer bodo tovrstna letala shranjena po klubih in razpredena po letališčih, kot je trenutno stanje." Slabost takšne ureditve je, da je povsod po en primerek letala, ni pa jih mogoče občudovati na enem mestu.
