Divjad: Med Brengovo in Verjanami le še za preživetje

Marjan Toš
25.08.2019 06:02

Mala poljska divjad vse bolj izgublja tla pod nogami, saj ima vse manj življenjskega prostora in je pred izumrtjem.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Očiščeni del melioracijskega jarka med Brengovo in Verjanami ne obeta nič dobrega za poljsko divjad.
Marjan Toš

V Štajercu smo že pisali o vse slabših naravnih pogojih za ohranitev male, poljske divjadi. Nekdanji vetrobranski pasovi med melioriranimi površinami v srednjem delu Pesniške doline, remize in redka grmišča počasi, a zanesljivo izginjajo v pozabo. S tem pa mala divjad resnično izgublja tla pod nogami in izginja iz narave, saj enostavno nima več primernega življenjskega okolja. Kljub mnogim opozorilom članov zelene bratovščine, da naj se ohrani vsaj nekaj življenjskega prostora za poljske kure (fazane, jerebice in prepelice), so te tako rekoč pred izumrtjem. Nič ne pomaga zvoniti po toči, potem ko zlasti spomladi padajo grmišča in še zadnje remize, treba bi bilo zaustaviti te procese že pred njihovo izvedbo. Spomladi se ni samo sekalo, temveč sta se marsikje tudi požigala suha trava in grmičevje, tako da so izginile še zadnje oaze za poljsko divjad.
Nekaj zavetja te divje živali najdejo ob obraščenih vodotokih, predvsem melioracijskih jarkih. A tudi tam počasi ne bodo mogle preživeti, saj se jih vse bolj čisti. Lovci opozarjajo, da bi vsaj nekaj zelenega rastja s kakšnim drevesom ali manjšim grmiščem lahko ostalo. Ne zahtevajo nemogoče, temveč vsaj kanček razumevanja tistih, ki upravljajo prostor. Drži, da je treba skrbeti za urejenost vodotokov (pa se res skrbi zanje, kot bi se moralo?) in da so potrebna lepo urejena polja, ki dajejo pridelek. A hkrati je treba pustiti pri življenju čim bolj pester živalski svet. Za ilustracijo naj navedemo, da je bila poljska jerebica od nekdaj naravni zaveznik kmeta, sploh v časih, ko je na naših poljih prevladovalo žito in ne velikanski kompleksi monokulturnih nasadov koruze.
A nič ne pomagajo solze za časi, ki se nikoli več ne bodo vrnili, saj se kolo razvoja neverjetno hitro vrti naprej. Razvoja pač ni mogoče zaustaviti, pravijo lovci in dodajajo, da bi lahko z nekaj več zavesti, da med živo naravo spadajo tudi prosto živeče divje živali, te ogrožene vrste ohranili. Za ilustracijo: pred nedavnim smo nemo opazovali čiščenje melioracijskega jarka med Brengovo in Verjanami v Pesniški dolini. Že res, da je bil poseg potreben, a lahko bi bil nekoliko milejši in tudi v dobro divjih živali.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta