Bonitete da, a ne vsem prebivalcem okrog odlagališča

Ptujska občina bo še najmanj do konca junija izpolnjevala vse obveznosti do prebivalcev četrtnih skupnosti Jezero in Spuhlja, povezane z izgradnjo Centra za ravnanje z odpadki (CERO) Gajke v Spuhlji, do katerih so bili upravičeni po odškodninski pogodbi iz leta 2002. Odškodnine in ugodnosti naj bi se sicer iztekle v lanskem letu. A ker so vse druge dogovorjene obveznosti po osnovni pogodbi na strani občine v tem času ostale neizpolnjene, je ptujski mestni svet maja lani sprejel sklep, s katerim je dal soglasje k nadaljevanju izplačevanja bonitet upravičencem do sprejetja občinskega proračuna za leto 2019. Vendar pa vse zaveze iz pogodbe tudi do sprejetja proračuna nikakor ne bodo realizirane. Zato so svetniki na nedavni seji po precej dolgi razpravi potrdili vnovično podaljšanje veljavnosti sklepa - a le do julija in ne do konca leta, kot je predvideval začetni predlog.

Nujen pogovor o bonitetah

Svetniki so sicer že na odboru za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo izrazili številne pomisleke glede podaljševanja upravičenosti prebivalcev do vseh bonitet kar do konca leta. Zato so na odboru županji kasneje predlagali tudi sprejeto skrajšanje roka do konca junija. "Hkrati odbor predlaga, da se županja s krajani ČS Spuhlja in ČS Jezero pogovori tudi o vsebini bonitet, v smeri izplačevanja odškodnin (kot je to urejeno tudi v bližini drugih centrov za ravnanje z odpadki v Sloveniji), druge bonitete pa so nesprejemljive in jih je treba ukiniti," so še zapisali v svojem stališču.

Sklada za zapiranje ni

Sergeja Puppis Freebairn iz Liste Andreja Čuša se je pridružila Čelanovemu mnenju, da bi govorjenje o nepodaljšanju bonitetnega obdobja lahko povzročilo velike težave, saj verjetno tamkajšnji prebivalci v tem primeru ne bodo navdušeni nad podporo novim načrtom za deponijo. Po besedah Puppis Freebairnove je jedro problema obljuba občine, ki je bila zapisana tudi v pogodbi, da bo občina v 15 letih našla za deponijo novo lokacijo, porušila vse objekte ter deponijo sanirala. Konec koncev, je še dodala, pogodba gor ali dol, "če smo ljudje, kdo pa želi živeti zraven smetišča?"
Gorazd Orešek iz Liste Za Ptuj je prepričan, bi bilo treba zožiti območje, na katerem so stanovalci upravičeni do odškodnin. Podžupan Marjan Kolarič, SDS, pa je poudaril, da je odbor s svojimi predlogi želel predvsem pospešiti sklepanje dogovora med občino in tamkajšnjimi krajani, saj se o tej zgodbi pogovarjajo že 15 let. "Želeli smo tudi, da se v tem času pogleda še šest ali sedem podobnih deponij, ki so v državi - kakšne so zakonske osnove za določene bonitete in kakšne so bonitete, ki jih tam dobivajo," je pojasnjeval odločitev odbora še Alen Iljevec iz Liste Ptuj je naš.