Najprej je bila - norišnica. Na zaslonih tekma Žalgiris - Mura, v središču Murske Sobote pa takšno navijanje, da je šlo do Maribora. No, vsaj prek telefonov, ker je prekmurski evropski četrtek še kakšnega vijol'čnega navijača spremenil v progastega, čarno-bejlega. Nato se je Sobota zapodila v še bolj divje slavje in se zbudila v nogometni raj. Ne le včeraj, še danes in jutri se bo pa pojutrišnjem ... Potem bo počasi že tukaj avstrijski Sturm. Pred novim velikim četrtkom, za katerega v Fazaneriji že prodajajo vstopnice, ne gre pozabiti nedeljskih gostov iz Radomelj, ko pa ima Mura po štirih krogih državnega prvenstva vsega dve točki. A karkoli se Prekmurcem še zgodi v avgustu, nov slogan že imajo: "Evropa je tü!"
Septembra gredo v prvo dolgo evropsko jesen, nogomet do decembra. Uefin trotirni kvalifikacijski sistem, liga nižje in korak naprej, bi jih postavil v novoustanovljeno konferenčno ligo, če jim v play-offu za evropsko ligo s Sturmom ne bi šlo. A potem, ko je z golom Žige Kousa v Vilni padla "zelena šuma", kot bi v teh krajih prevedli Žalgiris, filozofija in ambicije trenerja Anteja Šimundže presegajo tisti "naj se zgodi karkoli". Lepo bi bilo že v konferenčni ligi, saj so na poti tja Roma, Tottenham, Feyenoord ... A še lepše se sliši skupinski del evropske lige, kjer že čakajo Napoli in Lazio, Lyon in Marseille, West Ham, Bayer Leverkusen ...
"Na evropskem nogometnem zemljevidu bomo predstavljali Slovenijo. Mursko Soboto. To je velika odgovornost, zato verjamem v ogromno podporo Nogometne zveze Slovenije," je Ante Šimundža v klubski mikrofon NŠ Mura takoj po tekmi z Žalgirisom morda že namignil, da bi veljalo malce žonglirati s koledarjem tekem, saj evropski pohod Muri na domači sceni očitno krade moči in misli. A v Vilni si je najprej oddahnil: "Uf, zelo težka tekma. Žalgiris je pokazal, da ni slučajno najboljša ekipa Litve. Da je vajen umetne trave, mi je nismo. Ampak fantje so svoje oddelali fenomenalno in z malo sreče smo prišli do želenega cilja. Nepostavljenega cilja."
Seveda si ga ni drznil zastaviti. Čeprav je v novem Uefinem sistemu videl prednosti, ko je pred sezono v pogovoru za Večer sicer prikimal, da dodatna, konferenčna liga Slovenijo oddaljuje od stika z vrhom Evrope, a pristavil: "Za koeficient naših klubov, da se vrnemo višje, pa je sistem morda dober. Zato glejmo nanj kot na priložnost." Šimundža tako za slovenski klubski nogomet ostaja prinašalec ... rezultatov, ne sreče, kajti v njegovem dojemanju nogometa, v priseganju na garaštvo ni prostora za naključja in srečo. Da je nekaj sreče priletelo mimo v Vilni, je pač - naključje. Čeprav so mariborska nogometna obdobja preveč neponovljiva, da bi tehtali med ligo prvakov 1999 Bojana Prašnikarja, evropsko ligo 2011 in 2012 Darka Milaniča, med letoma 2013 in 2014, ko je Šimundža prezimil v evropski ligi in se uvrstil še v ligo prvakov, ter Milaničevo ligo prvakov 2017, dvoma z Muro 2021 ni več: Ante podvige ponavlja najbolj vztrajno.
Zdaj gre nad Sturm. Nekoč Milaničev Sturm. Tam je Primorec pod komando Ivice Osima v najbolj bleščeči eri kluba, v devetdesetih, osvojil dva naslova prvaka Avstrije in tri pokalne lovorike, sam pa bil trener v Gradcu eno leto, ko je poleti 2013 šokantno zapustil Ljudski vrt. Današnji Sturm? V prejšnji sezoni sta ga zadaj pustila Salzburg in Rapid, v tej je doma izgubil s Salzburgom, sesul pa WAC in Altach. "Sosedje smo, oni poznajo nas, mi poznamo avstrijski nogomet in naši fantje igrajo zgoraj, zato neznank ne bo. Najbolj pomembno pa je, da smo navijačem dali še dodatno energijo, čeprav so je že doslej imeli ogromno," napoveduje Šimundža.
