Marko Kovačevič
Real Madrid je z vrha lestvice nogometnih klubov z najvišjimi prihodki na svetu izrinil Manchester United, leto 2018 zaključil s 750,9 milijona evrov prihodkov, za 60 milijonov evrov prehitel večnega rivala iz Barcelone, rdeči vragi pa so s 666 milijoni padli na tretje mesto. Kot so izračunali pri revizijski hiši Deloitte, so prihodki 20 najbogatejših klubov z vstopnicami, prodajo navijaških artiklov, televizijskimi pravicami in drugimi komercialnimi dohodki z 7,9 milijarde evrov v letu 2017 lani narasli na 8,3 milijarde evrov. Njihovi prihodki rastejo iz leta v leto, v 20 letih so se povečali za osemkrat. Bogati postajajo bogatejši. Kako pa poslujejo slovenski klubi?
Zaman jih boste iskali na seznamih najbogatejših. Kako so poslovali lani, smo preverili v letnih poročilih, javno objavljenih na portalu Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Najvišje prihodke je zabeležil NK Maribor, v letu 2018 se je v njegovo blagajno steklo 9,4 milijona evrov, kar je krepko manj od 23 milijonov, ki jih je z uvrstitvijo v ligo prvakov prineslo predprejšnje leto, a še vedno več od domače konkurence. Športno društvo NK Olimpija Ljubljana je imelo le nekaj več kot sto tisočakov prihodkov, so pa odhodki presegli pol milijona. Ljubljanski klub večinoma posluje preko podjetja FC Olimpija, d.o.o. A niti firma, ki je v večinski lasti podjetja MM Šport predsednika Olimpije Milana Mandarića, naslova državnih prvakov ni pretopila v dobiček. Ustvarila je dobrih šest milijonov prihodkov, a leto zaključila z več kot trimilijonsko izgubo.
Veliko kandidatov, majhen trg
Čeprav so odhodki Maribora lani krepko presegli prihodke, je klub daleč od rdečih številk, saj je v društvenem skladu zaradi dobičkov prejšnjih let ostalo 11,2 milijona evrov. Je pa finančno najmočnejši slovenski klub pravi revež, če ga primerjamo že s povprečnimi klubi iz najmočnejših lig. Brighton, ki se bori za obstanek v elitni angleški ligi, denimo samo s prodajo vstopnic, klubskih artiklov, televizijskimi pravicami in komercialnimi prihodki po podatkih Deloitta letno dobi 157,4 milijona evrov. "Osnovni razlog za velike razlike je velikost trga. Trgi največjih klubov niso le države, iz katerih prihajajo, ampak svet. Televizijske pravice za tekme angleških in španskih klubov se prodajajo po celem svetu, velik del prihodkov imajo tudi iz evropskih tekmovanj. Če vzamemo v obzir velikost trga, se mi prihodki naših klubov ne zdijo tako majhni. Slovenija je specifična, saj imamo, vsaj kar se tiče kolektivnih panog, razvitih ogromno panog, vsi pa iščejo denar za preživetje na istem trgu," o finančni kondiciji slovenskih klubov razmišlja strokovnjak za športni marketing Tomaž Ambrožič.
Injekcije s prodajo igralcev in Evropo
Prekmurski klub je med slovenskimi prvoligaši izjema, saj razmeroma velik delež prihodkov, 190 tisoč evrov ali skoraj petino, ustvari s prodajo vstopnic. Prodaje igralcev in nagrade za nastopanje v Evropi so najpogostejše finančne injekcije. Iz letnega poročila je razvidno, da je Maribor s prodajo igralcev (Marwana Kabhe, Jean-Clauda Billonga in Mateja Palčiča) lani zaslužil 2,9 milijona evrov, Domžale 1,4 milijona evrov, Triglav pa je s 573 tisoč evri presegel celotne prihodke iz leta poprej. Kako blagodejen vpliv na blagajno imajo tuji evri, so spoznali tudi v Velenju. Z donacijami Uefe in NZS je klub, ki nas je lani zastopal v drugem krogu kvalifikacij za evropsko ligo, prejel več kot 600 tisoč evrov, z odhodom Jake Bijola v moskovski CSKA in drugimi prestopi pa še 528 tisočakov. S tem so knapi več kot podvojili predlanske prilive.
Težave zaradi dobička
Nogometni klubi v slovenski ligi so organizirani kot društva, ki sicer lahko ustanovijo podjetja, kot je partnerstvo s podjetjem predsednika Olimpije Milana Mandarića, a takšne prakse so pri nas prej izjema kot pravilo. So zaradi tega manj konkurenčni na trgu? "Ne verjamem, da lahko majhen trg omogoči zasebnemu lastniku kluba, da bi iz redne dejavnosti ustvarjal prihodke, zaradi katerih bi bilo smiselno vanj investirati. Poznamo nekaj primerov, a tisti, ki ni bil pripravljen vsako leto dodatno investirati, ali tisti, ki je računal, da se mu bo z obrestmi povrnilo, je slej ko prej obupal," odgovarja strokovnjak za športni marketing Tomaž Ambrožič. Društvo pa ni oproščeno davka na dobiček, čeprav si morebitnega presežka nihče ne izplačuje. Kot primer Ambrožič izpostavi prvo uvrstitev Maribora v ligo prvakov leta 1999. "Velik del denarja je vložil v obnovo stadiona. Vseeno je računovodsko ustvaril dobiček in je še leta moral plačevati davek, kar je klub pahnilo v veliko finančno krizo. Je pa to popoln nesmisel, saj je davek na dobiček smiseln, ko se dobiček izplača lastnikom, v tem primeru pa so ga investirali v osnovno dejavnost."
Izziv je premagati bogatega
Čeprav na slovenska vrata ne trkajo bogati meceni s kovčki denarja, se razlike na igrišču lahko zmanjšajo. "Glede na uspešno preteklost se, a s financami Maribor že v prvem krogu ni favorit," se je spomladi proti kvalifikacijam za ligo prvakov ozrl športni direktor NK Maribor Zlatko Zahovič. Pa so vijoličasti že pustili globok pečat v Evropi, nekaj sledi je ostalo za drugimi našimi klubi. "Denar ni edino merilo. Šport ni matematika, v športu ena plus ena ni dva. Za tiste z manjšimi sredstvi je izziv še večji, saj vedo, da jim uspeh v Evropi prinese, česar si na domačem trgu ne morejo zagotoviti. Velik izziv je premagati nekoga, ki je v osnovi boljši in ima več denarja," o neujemanju prihodkov in rezultatov zaključi Tomaž Ambrožič.
