Pred 13 leti je Dravograjčan Rok Sirk prišel v Ljudski vrt in ga po devetih letih zapustil z dvema nastopoma za prvo ekipo, čeprav je v kadetski, mladinski in B-ekipi vijoličastih redno dosegal gole. Odšel je k Muri v drugo ligo, ki jo je vodil stari znanec iz Ljudskega vrta Ante Šimundža, v dveh letih v črno-belem, drugo sezono tudi v prvi ligi, je s po 15 goli v vsaki sezoni opozoril nase, zaigral še za B-reprezentanco in se podal v tujino. Po dveh letih na Poljskem, kjer je sezono in pol igral za Zaglebie Lubin, zadnjo pomlad pa preživel pri drugoligašu Radomiaku, se je 27-letni napadalec to poletje vrnil v Slovenijo. Po štirih letih je dočakal novo priložnost v Mariboru.
Vstopili ste v zadnji teden pred prvo uradno tekmo. Kakšen mesec je za vami?
"Prvi tedni so bili naporni, večinoma smo delali na kondicijski pripravi, seveda tudi na taktiki. Iz tedna v teden povečujemo formo, vidi se napredek, da se s soigralci ujamemo na igrišču. Lahko gre samo še na pozitivno. Treninge imamo v bolj večernih urah, ker je bilo prevroče, da bi trenirali popoldne. Zdaj smo intenzivnost treningov znižali, vadimo enkrat na dan, sicer malo dlje, se pa seveda privajamo tudi na visoke temperature, saj bo v Armeniji peklensko vreme, temperature bodo še višje kot tukaj, morda bo nekoliko nižja vlažnost. Pripravljeni moramo biti na karkoli."
Štiri leta so minila od vašega odhoda iz Ljudskega vrta. Kaj se je tukaj spremenilo?
"Predvsem se je spremenila ekipa, le štirje smo v slačilnici od takrat, ko sem bil tukaj. Veliko je mladih, to je ogromna razlika. A tudi z mladimi se da biti uspešen, vidi se, da so fantje motivirani, prav tako mi, malo starejši. Primerna mešanica mladosti, izkušenj in zrelosti."
Kako dojemate svojo vlogo zdaj? Dolga leta ste v Mariboru čakali na primerno priložnost, zdaj ste prišli kot okrepitev.
"Zagotovo je razlika. Takrat sem bil mlajši, pri kadetih, mladincih in v B-ekipi sem se moral dokazovati, da sem opozoril nase in prišel v prvo ekipo. V teh vlogah drugače gledajo na tebe. A tudi zdaj je podobno, vsak trening in tekma pomenita dokazovanje, nič ni samoumevno. Kdor si bo izboril mesto v ekipi, bo igral."
Športni direktor Marko Šuler je vaš dober znanec, pred leti sta si delila slačilnico, oba sta Korošca. Kako vam je predstavil novo zgodbo in vašo nalogo v ekipi? Boste mentor mlajšim, prva izbira v napadu?
"Takšne stvari niso določene. Igral bo tisti, ki bo najboljši. To je povsem enostavno. Zagotovo pa lahko pomagam tudi mlajšim soigralcem. Ne morem reči, da je bila moja kariera do sedaj ekstremna, sem pa bil tudi na Poljskem dve leti in imam nekaj drugačnih izkušenj. Sicer pa me Marku Šulerju ni bilo treba kaj pretirano prepričevati, Maribor je moj klub od mladih let, z družino sem si tukaj tudi ustvaril dom, in dogovorili smo se v petih minutah, stvari so bile hitro rešene. Na Poljskem sem imel še sicer pogodbo za eno leto, a sem jo prekinil, ker enostavno nič več šlo naprej. Z Markom sva se nato slišala in vse je bilo urejeno zelo hitro."
Kako bi opisali zadnja štiri leta svoje kariere? Pri Muri ste zaigrali kot prerojeni, v tujini pa ni šlo vse po načrtih.
"Ko sem šel iz Maribora, je malokdo verjel, da mi bo karkoli uspelo. Želel sem se dokazati pri Muri, tam sem odigral dve dobri sezoni in to me je nagradilo z odhodom v tujino. Zgodba o dogajanju na Poljskem je dolga. Ko sem prišel v Zaglebie Lubin, se je vse začelo narobe. Ljudi, ki so me želeli v moštvu, po enem mesecu ni bilo več v klubu. Novi predsednik, trener in športni direktor so pripeljali svoje nogometaše. Ne morem reči, da nisem dobil priložnosti, a je zagotovo ni bilo toliko, kot sem si želel. Odšel sem še na posojo, o tem pa niti nima smisla izgubljati besed."
Za napadalce sta pomembna zaupanje trenerja in konstantnost.
"Zagotovo. Da ti trener zaupa, verjame v tebe, ti da priložnost, ne pa, da po petih minutah, ki ti jih nameni, stvar zaključi, ker nisi dal gola."
Zdaj vas vodi Simon Rožman, mlad, gostobeseden, analitičen in samozavesten trener. Kako ste se ujeli?
"Že dolgo nisem sodeloval s tako motiviranim trenerjem. Ima jasne cilje, na igrišču vsak ve, kaj mora početi. Prepričan sem, da nas čaka lepa prihodnost."
Glede na konec prejšnje sezone je Maribor prevetren, predvsem v napadu.
"Da, napad Maribora je povsem nov. Jan Mlakar je šel, prišla sva jaz in Žan Vipotnik, Tavares je še vedno tukaj, nanj je treba računati do konca. Napadalci se moramo čim prej začutiti, s tem ne bi smeli imeti večjega problema. Smo novinci v ekipi in so nas lepo sprejeli. Kot vedno. V Mariboru je bila slačilnica zmeraj prijazna do novih nogometašev. Na njih je, da se čim prej 'vklopijo'."
Ko ste bili v prejšnjem obdobju v Mariboru, je bilo v garderobi kar nekaj nogometašev, ki so znali povzdigniti glas ali prevzeti odgovornost. Kdo so zdaj ti nogometaši?
"Tavares - dokler bo tukaj, bo vedno 'gazda'. Tu so še Martin Milec, Rok Kronaveter, Blaž Vrhovec, nekaj jih je še ostalo."
Kakšne igre Maribora si želite, kaj bi vam najbolj ustrezalo? Med 30 goli za Muro ste bojda le enega dosegli zunaj kazenskega prostora.
"V šestnajstki se je treba znajti, pogosto iščem prostor, da bi lahko bočni igralci ali kdorkoli nevarno podal. Ja, res nisem dosegel veliko golov zunaj kazenskega prostora, a to je delo 'špice'. Treba se je znajti, poiskati prostor in zabiti čim več golov."
Verjetno ste ob koncu minulega prvenstva že vedeli, da boste kariero nadaljevali v Mariboru. Ste v zadnjem krogu navijali za vijoličaste ali črno-bele, kjer igra še več vaših nekdanjih soigralcev?
"Takrat smo se že pogovarjali, ja. Bil sem na tekmi zadnjega kroga v Ljudskem vrtu, navijal sem za Maribor, z eno nogo sem že bil tukaj. Sem pa bil nato vesel tudi za muraše, zaslužili so si naslov. Tudi tam imam veliko prijateljev, zato jim čestitam za naslov in želim vse dobro v evropskih kvalifikacijah."
Razmerja moči od vašega odhoda iz prve lige so se v državnem prvenstvu rahlo spremenila. Prvaka sta bila Celje in Mura.
"Verjamem, da bo Muri letos težje, ker je braniti naslov težje kot ga napadati. Liga je postala bolj izenačena, vidimo, da se Celje krepi, tudi Koper vedno poskrbi za zanimive prihode, mi smo okrepljeni. Sezona bo naporna."
Bi lahko primerjali Anteja Šimundžo, s katerim ste veliko sodelovali, in Simona Rožmana?
"Pod vodstvom Anteja Šimundže sem debitiral za Maribor na derbiju z Olimpijo, nato sva se srečala v Muri. Vsak trener ima svoj pristop in principe."
Prvi test v novi sezoni bo hkrati tudi zelo pomemben za Maribor.
"Mariboru Evropa dosti pomeni, a pretirane napetosti še ni čutiti, se pa stopnjuje. Sproščeni moramo biti, pokazati, kaj znamo. Na pripravljalnih tekmah smo že dokazali, da znamo dobro odigrati, nikakor pa se ne sme ponoviti lanski prvi krog Evrope."
Ste imeli dovolj časa za pripravo na začetek sezone? V ekipi ni bilo malo sprememb.
"Kakor je, je, velikega vpliva nimamo. Smo pripravljeni, vsak dan bolj uigrani, zagotovo na začetku ne bo vse idealno, a nimamo se ničesar bati."
Kakšni so vaši cilji v tej sezoni?
"Želim čim več igrati, doseči čim več golov, v prvi vrsti si želim, da ne bi bilo poškodb. Rad bi bil standardni član ekipe."
Kako dobro ste pripravljeni in koliko časa še potrebujete, da boste znova v želeni tekmovalni formi?
"Pozna se mi, da zadnjega pol leta nisem bil v pravem tekmovalnem ritmu. To ni izgovor, a je dejstvo, da nisi enako pripravljen, če igraš ali če ne igraš. Sem pa zagotovo vedno bolje pripravljen."
Ste spremljali dogajanje v Mariboru zadnja leta, ko so se dogajale rošade, ki jih v preteklosti nismo bili vajeni?
"Bil sem na tekočem. Morda tisto prvo leto, ko sem odšel iz Mure, tega zanimanja ni bilo toliko, saj sem želel Slovenijo nekoliko odmisliti. Nato pa sem, logično, spremljal, kaj se dogaja. Res je, da za Maribor prej ni bilo normalno, da se zgodi toliko sprememb v kratkem času. A v nogometu se takšne stvari dogajajo, en dan si, naslednji dan te več ni. So pa ljudje v organizaciji kluba še vedno isti in organizacija je še zmeraj na vrhunskem nivoju. V primerjavi s tujino je Maribor na res visokem nivoju, nogometašem ni treba skrbeti za veliko stvari, vse nam je na voljo. Na nas je, da dobro igramo."
Za koga boste stiskali pesti v zaključku evropskega prvenstva?
"Kolikor se le da, gledam prvenstvo, saj imamo doma v večernih urah velikokrat probleme s spanjem zaradi majhne hčerke. Sicer pa od nekdaj navijam za Italijane. Je pa to prvenstvo postalo prvenstvo presenečenj, bomo videli, kako bo. Zanimivo, da je doseženih toliko golov. Ne vem, čemu bi to pripisal, morda utrujenosti nogometašev zaradi dolge sezone in koronavirusa. A turnir je za gledalce zagotovo zanimiv."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
