Vlada se je seznanila s Pomladansko napovedjo gospodarskih gibanj 2026, ki so jo na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pripravili v drugi polovici februarja. To je pred napadom na Iran, zato analitiki pri pripravi niso upoštevali njenih posledic, ki bi lahko bile višje cene nafte in plina v daljšem obdobju. Po tej napovedi analitiki urada ocenjujejo, da bo letos gospodarska rast v Sloveniji 2 odstotka, kar je za 0,1 odstotne točke manj, kot so predvideli v napovedi, ki so jo objavili lani v jeseni. Podobno rast gospodarske aktivnosti pričakujejo tudi v prihodnjih dveh letih.
Napoved spremljajo velika tveganja, povezana z geopolitičnimi napetostmi. Daljše vztrajanje geopolitičnih konfliktov in njihova zaostritev ter razširitev na širše območje Bližnjega vzhoda bi podražili surovine, okrepili inflacijo ter povzročili motnje v dobavnih verigah, je po poročanju STA na novinarski konferenci v Ljubljani povedala urednica napovedi Maja Bednaš.
Na Umarju za zdaj ostajajo optimistični
Dolgotrajno zaprtje Hormuške ožine bi te učinke še poglobilo. Obstajajo pa še druga tveganja, denimo morebitno povečevanje trgovinskih ovir in vztrajanje globalne trgovinske negotovosti. Tu so še vojna v Ukrajini, napetosti glede Grenlandije ter morebitne napetosti v Južnokitajskem morju, prav tako zaznavajo nekatera tveganja v domačem okolju, je dodala. Na Umarju za zdaj ostajajo optimistični.
V napovedi ocenjujejo, da bo izvozni sektor postopno okreval ob izboljšanih obetih industrijske proizvodnje v najpomembnejših trgovinskih partnericah. Rast investicijske aktivnosti, ki bo še naprej temeljila predvsem na javnih investicijah, se bo nadaljevala. Rast zasebne potrošnje se bo letos okrepila in bo rasti razpoložljivega dohodka sledila bolj kot lani, ko se je stopnja varčevanja močno povečala. Tudi rast državne potrošnje bo letos višja kot lani, predvsem zaradi celoletnega izvajanja dolgotrajne oskrbe v institucijah.
Rast plač bo letos višja kot lani
Na trg dela vedno bolj vplivajo demografske spremembe, zaposlenost bo zaradi omejene ponudbe delovne sile stagnirala, brezposelnost bo ostala nizka. Na Umarju pričakujejo nadaljnjo rast zaposlenosti v javnih storitvah, predvsem zaradi naraščajočih potreb v zdravstvu in socialnem varstvu, v preostalih dejavnostih pa nekoliko upočasnjeno upadanje števila zaposlenih. "Delež tujcev med delovno aktivnimi se je povečal že na 16 odstotkov in pričakujemo še nadaljnjo rast," je dejala vršilka dolžnosti direktorice Umarja Alenka Kajzer.
Rast plač bo letos višja kot lani, predvsem v zasebnem sektorju, kjer je bila lanska upočasnitev statistične narave (ob uvedbi zimskega regresa, ki se ne všteva v rast plač, so se občutno zmanjšala izredna izplačila). V prihodnjih letih se bo skupna rast plač v javnem sektorju postopoma umirila skladno s predvideno dinamiko izvajanja plačne reforme, upočasnila naj bi se tudi v zasebnem sektorju ob prizadevanjih podjetij za ohranjanje konkurenčnosti.
Letna stopnja inflacije se bo letos po napovedih Umarja oblikovala pri 2,6 odstotka, povprečna pa pri 2,5 odstotka, kar je podobno kot lani. Še naprej pričakujejo nadpovprečno rast cen storitev in hrane, tudi zaradi vpliva višjih stroškov dela.
