Kako pa vi ravnate z energijo? Kakšne so vaše uporabniške navade? Potratne, racionalne, skrbne ali brezskrbne? Učinkovitost, ko gre za porabo energije, mora biti zaveza vseh, če želimo zagotoviti zeleni prehod ter doseči okoljske in trajnostne cilje. Učinkovita raba energije, ki jo pogosto omenjamo kar s kratico URE, združuje uporabo tehnologij in ukrepov, ki zahtevajo manj energije za doseganje enakih ciljev, in ima pomembno vlogo pri zagotavljanju energetske prihodnosti. Zavedati se moramo, da viri energije niso neomejeni in da proizvodnja energije povzroča tudi stranske učinke, ki so v veliki meri škodljivi za okolje, v katerem živimo. Ukrepi energetske učinkovitosti lahko ob ohranjanju enake ravni kakovosti življenja občutno pripomorejo k zmanjšanju izpustov in s tem vplivajo tudi na podnebne spremembe, poleg tega pa tudi pomagajo zmanjšati odvisnost družbe od tujih virov energije.
Pomembno je tudi zavedanje, da želimo s projekti energetske učinkovitosti pomembno vplivati na porabo energije, kar pomeni tudi zmanjšanje izdatkov za energijo, ne le v gospodinjstvih, ampak tudi v gospodarstvu. Dvig energetske učinkovitosti pa pomembno pripomore tudi k dvigu zanesljivosti oskrbe z energijo, kar pomeni tudi povečanje konkurenčnosti gospodarstva, regionalni razvoj in tudi nova delovna mesta. Manjših zneskov na računih za energijo smo veseli vsi, v gospodarstvu in gospodinjstvih.
Neizkoriščenih možnosti na področju učinkovite rabe energije je tako v Sloveniji kot tudi širše v Evropi še veliko. Jedro te neizkoriščenosti so predvsem zgradbe, tako tiste za javno uporabo kot tiste v zasebni lasti, saj približno 40 odstotkov končne porabe energije pomenijo hiše, pisarne, trgovine in druge zgradbe. Tehnike, s katerimi bi bilo mogoče zdajšnjo porabo zmanjšati za polovico in še več, so že na voljo, bo pa za doseganje dobrih rezultatov zelo pomembna tudi prenova starih objektov na ravni energetske učinkovitosti. Se pa za zdaj še vedno prenovi premalo zgradb, premalo se tudi uvaja najučinkovitejših naprav v gospodinjstva in gospodarstvo.
V Evropski uniji energetski sektor porabi približno 30 odstotkov primarne energije za pretvorbo energije v električno energijo in toploto ter njuno distribucijo, približno petino primarne energije pa porabi industrija. Zato bo v prihodnosti zelo pomembno vzpostaviti nove proizvodne zmogljivosti in infrastrukturo, ki bo nadomestila zastarano opremo z novo, energetsko učinkovito, ki bo zadovoljila povpraševanje.
Na podlagi dozdajšnjih izkušenj je namreč že mogoče reči, da se potencial učinkovite rabe na področju elektrike na ravni EU kaže predvsem pri izboljšavah v učinkovitosti proizvodnje elektrike in tudi toplote ter tudi pri izboljšavah učinkovitosti industrijske opreme.
Možnosti za velike prihranke energije je še veliko, v Sloveniji pa se že vrsto let izvajajo številni spodbujevalni programi, ki so usmerjeni v povečanje energetske učinkovitosti in tudi v večjo izrabo obnovljivih virov energije. Vsemu temu sledijo tudi ustrezne podlage; izdani so bili številni predpisi, ki se nanašajo predvsem na energetsko učinkovitost stavb pa tudi na (gospodinjske) aparate in druge proizvode. Se je pa treba zavedati, da je porabnikov električne energije danes tako v gospodinjstvih kot v gospodarstvu veliko več kot nekoč. Medtem ko so bili nekoč v gospodinjstvih odjemalci električne energije predvsem radijski in televizijski sprejemnik, hladilnik in štedilnik, so se jim danes pridružili še računalniki, tablični računalniki, mobilni telefoni, pametne ure, kuhinjski pomočniki in številne druge naprave.
Informiranje, ozaveščanje in tudi usposabljanje porabnikov energije je seveda osnova, ki ji je tudi smiselno namenjati denar, izjemno dragoceno je tudi energetsko svetovanje občanom, ki kaže rezultate, pomembno pa je tudi spodbujanje tako izvajanja svetovalnih storitev kot vlaganja v učinkovito rabo energije in obnovljivih virov energije. Ni namreč daleč od resnice trditev, da je na spremembo navad (u)porabnikov mogoče najlažje vplivati z udarcem po žepu. In bolj ko bodo viri energije omejeni, višja bo njihova cena.
