Timotej Milanov
"Slovenija je majhna na Zemlji, a želi biti velika v vesolju," državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) Matevž Frangež navaja vodilno misel slovenske vesoljske strategije 2030. To je v sodelovanju z nemškim podjetjem SpaceTec Partners pripravila ekipa slovenske vesoljske pisarne, ki je bila ustanovljena v sklopu ministrstva, vodi pa jo Tanja Permozer. Strategija v petih stebrih stremi k spodbujanju razvoja vesoljskih tehnologij, širitvi slovenskega sodelovanja pri raziskovanju vesolja, uporabi tehnologij naslednje generacije, zagotovitvi prihodnje generacije znanstvenikov in inženirjev ter k spodbujanju podjetništva z namenskimi programi za vesoljske inovacije.
"Strategija začrta pot slovenske industrije in akademskega sektorja za nadaljnjih sedem let," pravi Permozerjeva, ki dodaja, da je strategija usmerjena na področja, na katerih slovenska podjetja že zdaj uspešno sodelujejo v sklopu evropskih vesoljskih programov. "To so splošne tehnologije opazovanja Zemlje, človeške in robotske raziskave, znanstveni programi in program telekomunikacij." Strategija, ki bo v javni razpravi do 10. maja, potem pa jo mora še potrditi vlada, je po besedah Permozerjeve tudi pogoj za polnopravno članstvo v Evropski vesoljski agenciji (ESA), za katerega si Slovenija prizadeva.
Priložnosti za gospodarstvo
Frangež poudarja, da na področju vesoljske tehnologije v Sloveniji že danes deluje več kot 40 uspešnih podjetij in raziskovalnih institucij. Zaradi tega po njegovih besedah Slovenija tudi povečuje vplačila v programe ESA, da bi s tem povečali možnosti slovenskih podjetij v različnih programih agencije.
Glede tega Permozerjeva še pojasnjuje, da ESA deluje v skladu z mehanizmom geografskega povračila: "Če država vloži v ESA en evro, dobi toliko nazaj v okviru projektov. To našim podjetjem zagotavlja pridobitev projektov na vesoljskem področju, ne samo v okviru evropskega prostora, temveč tudi globalno." Kot še pove, v slovenska podjetja že danes preko teh projektov pride celo več denarja, kot je bilo vloženega.
Tudi Gordon Campbell iz ESA meni, da so bili dosežki Slovenije na tem področju že do zdaj impresivni. Strategija pa bo po njegovih besedah nudila podlago za širšo povezavo s številnimi gospodarskimi sektorji.
Kako zagotoviti ustrezne kadre?
Na praktične omejitve pri dosegi tega cilja opozarja Marko Novak iz družbe Dewesoft, ki pravi, da se celotna Evropa sooča s pomanjkanjem inženirjev: "Na drugi strani jih Kitajska proizvaja veliko." Zato morajo biti po njegovem mnenju prizadevanja povezana tudi s slovenskim izobraževalnim sistemom. "V podjetju imamo na globalnem trgu veliko poslovnih priložnosti. Ovira, ki jo čutimo pri nadaljnjem širjenju, pa so predvsem kadri. Gre za izobražene inženirje, zato želimo nagovoriti slovenski izobraževalni sistem, da bi vsi skupaj razmislili, kako izboljšati promocijo inženirskih poklicev in zanje navdušiti mlade."
Permozerjeva trdi, da se tega problema zavedajo in da je potrebno skupaj s pristojnima ministrstvoma vzpostaviti vizijo vesoljskega sektorja: "Ki ne prinaša zgolj novih poslovnih priložnosti, temveč tudi nove službe." Frangež je prepričan, da se bo z razvojem slovenskega vesoljskega sektorja povečalo tudi zanimanje mladih za tehniške poklice.
