Prepričajte svoje možgane, da si bodo zapomnili skoraj vse

Se vam je že kdaj zazdelo, da ima težave s slabim spominom? Morda ste v trgovini pozabili kupiti izdelek, ki ga nujno potrebujete, povsem odmislili prijateljev rojstni dan ali pa vam pred izpitom nikakor ne uspe v glavi obdržati pomembnih letnic. Vendar obstaja upanje, kajti naši možgani so prilagodljivi in s pomočjo ustreznih tehnik si lahko vsak izmed nas zapomni skoraj karkoli.  

Štirikratni ameriški državni prvak v pomnjenju in spominski velemojster Nelson Dellis se lahko pohvali s številnimi dosežki. Med drugim si je uspešno zapomnil 10.000 decimalk števila pi, vrstni red več kot devetih premešanih kupčkov igralnih kart in na stotine imen, ki jih je slišal le enkrat. A z nekaj vaje in predanosti lahko prav vsak izuri svoj spomin, je prepričan Dellis, piše Wired. Pri tem si lahko pomagate z naslednjimi koraki.

Izberite močne podobe 

Začnimo z dokaj enostavnim spominskim izzivom: poskusite si zapomniti sedem čudes sveta. Dellisov prvi nasvet se glasi, da iz vsakega izmed njih napravite mentalno podobo, ki si jo boste čim lažje zapomnili. Namesto Kitajskega zidu si lahko na primer preprosto predstavljate kakšen zid iz vaše okolice, namesto jordanskega mesta Petra pa recimo svojo prijateljico Petro. "Takšne zanimive podobe so izredno učinkovite. Naš cilj je ustvariti čim večje spomine, ki vključujejo več različnih čutov," pojasnjuje Julia Shaw, psihologinja na Univerzitetnem kolidžu v Londonu in avtorica knjige The Memory Illusion: Remembering, Forgetting, and the Science of False Memory (Iluzija spomina: pomnjenje, pozabljanje in znanost o lažnih spominih). Podobe, ki si jih izmislimo, naj bodo tako intenzivne in realistične, da jih lahko skorajda vidimo pred očmi, jih tipamo, vonjamo.

Za vse to obstaja seveda znanstvena utemeljitev: "Podobe, ki so nenavadne, gnusne ali pa ki sprožijo čustven odziv, se veliko bolje obdržijo v spominu," pravi Shawova. "Znanstveniki so z opazovanjem možganov spoznali, da amigdala, to je del možganov, ki igra pomembno vlogo pri predelavi čustev, spodbuja druge dele možganov k temu, da shranjujejo spomine," dodaja. Prav zato obstaja veliko večja verjetnost, da si boste zapomnili nekaj, kar povezujete z močnimi čustvi. 

Postavite jih v prostor 

Naslednji korak je, da te mentalne slike postavite v vam zelo znano okolje. Dellis je denimo vsako od čudes razporedil po svoji hiši. Pot se začne z zidom pri vhodu, ki simbolizira Kitajski zid, nato pa se nadaljuje z Jezusom, ki poseda na njegovem kavču, kar seveda predstavlja kip Kristusa odrešenika. "Čim bolj je slika neobičajna, tem bolje," objasni Dellis.

Ta tehnika povezovanja podob s prostori se imenuje palača spomina, zlasti uporabna pa je pri pomnjenju stvari v točno določenem vrstnem redu, pravi Shawova. "Palača spomina izkorišča dejstvo, da že imamo obstoječi spomin na nek kraj, po navadi je to kar naš dom ali kakšna druga lokacija, ki nam je zelo dobro poznana," razlaga. 

Če si želimo zapomniti zgolj sedem stvari, sicer ne potrebujemo prav veliko prostora, čisto drugače pa je bilo, ko si je moral Dellis zapomniti 10.000 decimalk števila pi. Takrat je svojo spominsko palačo razširil kar na celoten domači Miami. Število je razdelil na 2000 odsekov s po petimi števkami in te nato razporedil po desetih različnih soseskah.

"Raziskovalci so s slikanjem možganov ugotovili, da se pri učenju s pomočjo palače spomina poveča aktivacija okcipitoparietalnega področja možganov," opisuje Shawova. "To pomeni, da se pri uporabi te tehnike v proces vključita dela možganov, ki sta sicer zadolžena za druge naloge: parietalni oziroma temenski reženj je odgovoren za koordinacijo in orientacijo v prostoru, zatilni oziroma okcipitalni reženj pa je povezan z vidom." 

Ostanite zbrani 

Res si ni pretirano težko zapomniti sedem različnih slik, ki vas spominjajo za sedem svetovnih čudes, če bi si pa želeli zapomniti 10.000-mestno število, bi za to najbrž potrebovali precej več motivacije. "Vedno znova sem pri sebi ponavljal mantro: 'Hočem si zapomniti, hočem si zapomniti,'" pripoveduje Dellis, ki meni, da mu je to na videz preprosto geslo pomagalo usmeriti pozornost in se zbrati na zadano nalogo, zaradi česar je imel več uspeha pri pomnjenju.

Nalogo razdelite na manjše enote  

Kadar imate opravka z zelo dolgimi števili, kot je denimo pi, ali pa z dolgim zaporedjem kart, je zelo priporočljivo ta velik zalogaj razdeliti na manjše kose. Dellis je čisto vsako od petmestnih enot, na katere je razdelil pi, spremenil v mentalno podobo, ki si jo je zlahka zapomnil. "Besede je lahko pomniti, saj v misli takoj prikličejo neko sliko. Veliko težje pa je s številkami, kartami in celo imeni," pravi. "Zato zanje obstajajo posebni sistemi, po katerih se vsakemu številu, imenu in karti dodeli vnaprej določeno podobo."

V Dellisovem primeru je prvih pet decimalk pija predstavljal igralec Sam Neill, oblečen v Iron Mana ("Tako pač je," pravi Dellis), naslednjih pet pa si je zapomnil tako, da si je predstavljal enega od svojih prijateljev, kako oblečen v vladarja iz filma Gladiator kaže s palcem navzdol. 

Ponavljajte 

Ko ste se odločili za ustrezne podobe in jih raztrosili po spominski palači, morate zagotoviti, da vam bo to vse res ostalo glavi. "Večina spominov se nikoli ne prenese v dolgotrajni spomin," pojasnjuje Shawova, ki poudarja, da je nadvse pomembno, da informacije večkrat ponavljamo. "Tako se namreč kratkoročni spomini pretvorijo v dolgoročne," obrazloži.

Na žalost ni enostavnega trika, ki bi nam pri tem pomagal. Edino, kar nam preostane, sta trdo delo in večkratno ponavljanje. "Vsak dan sem se moral pripravljati, da sem lahko postal prvak v pomnjenju. Vztrajno sem vadil, dokler mi ni prišlo v kri. Za to pa je bilo potrebnega veliko treninga," se spominja Dellis. Če vam to vse zveni, kot da zahteva precej dela, imate popolnoma prav.