Pred kurilno sezono: Energetsko učinkovito dogrevanje stavb

Miro Lipovnik
26.09.2024 05:00

Prav neverjetno je bilo letos spremljati tudi, kako hitro so se ob nenadni ohladitvi začele ohlajati tudi stavbe. A s smiselnim ravnanjem tudi stroški za energijo ne bodo tako visoki. Svetujemo, kako.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Shutterstock

Ali ni bilo še včeraj poletje? Vsaj tako se zdi. Letošnji prehod med poletjem in jesenjo (ali so to bili že prvi znaki zime?) je bil nenaden. En dan v kratkih hlačah, že naslednji dan pa skoraj v rokavicah. A na takšne prehode se bomo morali navaditi. Dnevi so že občutno krajši, mrak in tema zvečer prihajata vse bolj zgodaj, vreme postaja manj prijetno in listje se odeva v jesenske tone. 

Prav neverjetno je bilo letos spremljati tudi, kako hitro so se ob nenadni ohladitvi začele ohlajati tudi stavbe, ki so, odvisno od izolacije, v le nekaj dneh izgubile kar nekaj stopinj. Tudi zato ni bilo neobičajno, da je kdo že uporabil ukrepe za dogrevanje prostorov v času, ko se šele pripravljamo na kurilno sezono. Klimatska naprava je navadno zasnovana za hlajenje prostorov, vendar številne sodobne naprave omogočajo tudi ogrevanje. Z ogrevanjem ali dogrevanjem bivalnih prostorov boste poskrbeli za izboljšanje svojega udobja.

Ventilatorski grelniki (kaloriferji), konvektorski grelniki, oljni radiatorji, halogenski grelniki, IR sevalni paneli, kombinirani grelniki, klimatske naprave … Kako najučinkoviteje dogrevati stavbe v prehodnem obdobju do kurilne sezone? Enotne rešitve za vse situacije ni, veliko bo namreč odvisno tudi od tega, ali potrebujete toploto za krajši čas ali za dalj časa, način dogrevanja pa bo odvisen tudi od vrste in velikosti objekta. Če potrebujete le kratkoročno in ciljno toploto, lahko doma razmislite o uporabi električnega grelnika. Če pa imate majhno zunanjo poletno hišico, ki služi kot pisarna, vam s prenosnim grelnikom ni treba skrbeti za priključitev prostora na sistem centralnega ogrevanja. 

Ob dogrevanju pa ne smemo pozabiti niti na nekatera nujna opravila, ki bodo še dodatno poskrbela za učinkovito rabo energije ter hkrati preprečila škodo na vašem domu pozimi.  

Osnove – to vsekakor morate storiti jeseni 

Nekatere stvari je treba narediti vsako leto jeseni. Gre predvsem za nekatere preglede, vse to pa lahko opravite v enem dnevu. Ta opravila so še posebej pomembna za dobro klimo v notranjih prostorih. Prav tako pa prihranijo energijo in s tem tudi stroške.  

Preverite ogrevanje 

Najprej morate preveriti delovanje ogrevanja, najbolje, še preden postane zunaj res mrzlo in neprijetno. Če želite to narediti, popolnoma odprite ventile na vseh radiatorjih. Nato jih takoj odzračite, da se popolnoma ogrejejo in da ne bo slišati motečih zvokov. Preverite tudi grelno telo in po potrebi pokličite servis, če kaj ne deluje. 

Negujte tesnila oken 

Veliko oken je že pri silikonskih tesnilih nekoliko prepustnih in zato v prostor prepuščajo hladen zrak v prostor. Če boste ta tesnila skrbno negovali, boste prihranili pri stroških ogrevanja, vaš dom pa bo prijetnejši in toplejši. Pomembno je, da so tesnila vedno suha in da jih jeseni negujemo s posebnim silikonskim razpršilom, saj tako ostanejo prožnejša in lahko bolje tesnijo. 

Poskrbite za vhodna vrata, da bodo odporna proti zimi 

Predvsem stara vhodna vrata prepuščajo veliko zraka. To lahko hitro postane neprijetno in ker se hladen zrak spušča k tlom, utegne biti predvsem v noge bolj hladno. Če želite to preprečiti, lahko pred vrata položite zvito odejo ali posebno blazino, ki preprečuje prepih. Dobra izbira je lahko tudi gosta zavesa na notranji strani vrat. To zadržuje hladen zrak, hkrati pa poskrbi za prijetnejši videz. 

Ustrezna sobna temperatura 

Dojemanje, kaj je udobna temperatura za bivanje, je lahko za vsakega posameznika drugačno. Prebivalci hiš so, vsaj praviloma, navajeni na nekoliko nižje temperature, medtem ko so stanovalci v stanovanjih praviloma navajeni na nekoliko višje temperature, saj na temperaturo v stanovanjih vplivajo tudi sosednja stanovanja. Pomembno je, da preizkusite, pri kateri temperaturi se počutite udobno. Vendar pa za dobro spanje velja, da temperatura v spalnici ponoči ne sme biti višja od 18 stopinj. Splošno priporočilo za dnevne prostore je od 21 do 23 stopinj. Ko pa greste iz stanovanja, znižajte temperaturo, da bo od 4 do 6 stopinj nižja od običajne. Če ste pozimi odsotni dalj časa, lahko ogrevanje tudi povsem izklopite. Vendar pozor ‒ temperatura nikoli ne sme pasti pod 6 do 8 stopinj, da se izognete morebitnim poškodbam na napeljavi. Da bi se temu izognili, lahko ogrevanje nastavite na najnižjo stopnjo. 

Zračite tudi pozimi 

Tisto, na kar številni pozimi pogosto pozabijo ali se s tem neradi ukvarjajo, je prezračevanje. Vendar pa je to pogoj, da pozimi ostanemo zdravi. Prezračevanje preprečuje nastanek plesni, odstranjuje viruse in bakterije iz doma ter daje možganom svež zrak. Zlasti pri delu od doma boste opazili, da se tako lažje osredotočite. Glavno pravilo je, da prezračujemo od tri- do štirikrat na dan po 10 minut. Tedaj okna odpremo na široko, da se zrak izmenja v najkrajšem možnem času. Takšen način prezračevanja seveda velja za tiste nepremičnine, ki nimajo vgrajenih prezračevalnih sistemov (tudi o teh pišemo v tokratni številki Fokusa). 

Rešite rastline pred mrazom 

Imate rastline na balkonu ali terasi? Razmislite o tem, da bi jih dovolj zgodaj prepeljali ali poskrbeli za njihovo odpornost proti zimi. Rastline v lončkih lahko prezimite tako, da lonec ovijete z izolacijskimi materiali, kot je tkanina iz jute ali rastlinski flis. Za svoje rastline poskrbite najpozneje pri temperaturah okoli ledišča, da nepoškodovane preživijo zimo. 

Če stanujete v hiši, preverite tudi žlebove in streho 

Pri stanovanju je ta točka navadno izpuščena, saj zanjo poskrbi upravnik. Če imate hišo, jeseni preverite streho. Tudi strehe, ki rahlo puščajo, v vaš dom prepuščajo vlago in mraz, kar lahko povzroči škodo, izgubo energije in nastanek plesni. Žleb je treba tudi očistiti in preveriti, da umazanija in listje ne zamašita odtoka. Voda namreč potem ne more več pravilno odtekati, s tem pa se poškodujejo stene. 

Optimalno dogrevanje v prehodnem obdobju 

Da bi si zagotovili udobno bivanje, ob tem pa ne preveč obremenili družinskega proračuna s stroškom za elektriko, ponujamo nekaj nasvetov za učinkovito dogrevanje predvsem v prehodnem obdobju, ko je morda treba temperaturo dvigniti predvsem ob večerih in jutrih, medtem ko čez dan, še posebej, če ste odsotni, to ni potrebno. 

Prenosni grelniki so odlična izbira, vendar pa vsi delujejo s pomočjo električne energije in zato je pametno najti takšnega, ki ponuja največjo moč ogrevanja ob hkrati najmanjši porabi električne energije. To se morda sliši nekoliko nasprotujoče si, a ni nemogoče, pomembna je namreč tudi učinkovitost ogrevanja oziroma izkoristek naprave. 

Dobri stari ventilatorski grelniki 

Ventilatorski grelniki, ki jih bolj poznamo pod imenom kaloriferji, so ventilatorji z električno tuljavo, ki ustvarjajo toploto in jo razpihujejo po prostoru. So cenovno dostopni in lahki za prenašanje, a tudi precej hrupni, njihova toplota pa se hitro izgubi, če nastane prepih v prostoru. 

Sodobni kaloriferji uporabljajo keramične grelne elemente, ki s segrevanjem postajajo odpornejši, zato hitreje proizvedejo toploto in jo tudi bolje zadržujejo, kar pomeni večjo učinkovitost in nižje stroške. Naprave imajo termostat in se samodejno izključijo, ko dosežejo ciljno temperaturo, mora pa ta biti nastavljena smotrno. 

Vse bolj priljubljeni konvektorski grelniki 

Gre za naprave, ki imajo prav tako notranji grelni element, vendar pa za kroženje toplote ne uporabljajo ventilatorja, temveč se vroč zrak iz njih dviguje, nadomešča ga hladen zrak, ki se nato segreje. Zato se konvekcijski grelniki segrevajo počasneje kot ventilatorji, vendar pa toploto razporejajo bolj celovito in učinkovito. 

Oljni radiatorji so najbolj zanesljivi 

Gre za še eno obliko tradicionalnega grelnega telesa, ki uporablja električni tok v termalnem olju. To telo segreva olje, ki nato kroži po grelniku, princip je podoben kroženju vode v radiatorju. Že zaradi olja so takšni grelniki težje prenosljivi, bolj okorni, hkrati pa potrebujejo tudi do 20 minut, da se segrejejo. Je pa res, da tudi po izklopu še dolgo ostanejo topli. Z oljem napolnjeni radiatorji so poceni za delovanje, pa tudi olja v njih ni treba menjavati. Zato so primerni tudi kot samostojni grelni element, torej za manjše objekte, lahko tudi samostojne, manj pa so primerni kot dogrevalni element v kombinaciji s sistemom centralnega ogrevanja. 

Tudi halogenske grelnike oziroma tako imenovane kvarčne peči poznamo že dolgo. Halogenske pline v teh grelnikih uporabljajo za daljšo življenjsko dobo grelnih elementov. Kvarčne peči se pogosto uporabljajo tudi na prostem, predvsem po prepovedi kajenja v javnih zaprtih prostorih tudi na terasah gostinskih lokalov. Takšni grelniki, ki so (bili) že od nekdaj tudi v kopalnicah, ne delujejo po načelu konvekcije za kroženje toplote, ampak toploto oddajajo neposredno na predmete. Takšni grelniki sicer niso primerni za velike prostore, so pa lahki in prenosni, odporni proti prahu in vodi ter delujejo z nizkimi stroški, tudi zato, ker je v napravah z več grelniki mogoče določati moč delovanja. 

Shutterstock

Vse bolj priljubljeni IR-sevalni grelniki 

Po načelu segrevanja predmetov in ljudi v prostorih, kar počnejo z oddajanjem infrardečega sevanja, delujejo tudi infrardeči sevalni grelniki, tako imenovani IR-paneli, ki so v zadnjem času vse bolj priljubljeni. Tudi ti ne segrevajo zraka v prostoru, ampak le predmete in ljudi, ki so pred njimi. To je rešitev, če želite karseda hitro ogreti prostore oziroma predmete in ljudi v njih. Ker so izjemno preprosto zasnovani in skoraj nimajo gibljivih delov, so tudi zanesljivi, preprosti za vzdrževanje, predvsem pa so tihi, zato so lahko odlična izbira tudi za tiste, ki delate od doma. 

Tudi kombinacija je lahko dobra izbira 

V ponudbi so vse bolj razširjeni tudi kombinirani grelniki, ki za hitro razpršitev toplote uporabljajo ventilatorje, vendar pa prav zato niso tihi pri svojem delovanju. V njih so pogosto keramični grelniki, zrak, ki ga ogrejejo, pa nato razpihuje ventilator.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta