Rastoče plače pozitivno vplivajo na povpraševanje, je po redni seji sveta guvernerjev Evropske centralne banke (ECB) dejala njena predsednica Christine Lagarde. Ker so inflacijski pritiski tudi prek pritiskov na rast plač pljusknili na druga področja, je po njenih besedah osnovna inflacija še vedno na "zgodovinsko visokih ravneh". V Sloveniji je bila po podatkih državnega statističnega urada povprečna bruto plača za november 2244,35 evra, kar je nominalno za 10,9 odstotka, realno pa za 9,9 odstotka več od plače za oktober. Tolikšno zvišanje je bilo predvsem posledica višjih izrednih izplačil.
Povprečni bruto znesek izrednega izplačila je znašal 928,90 evra in je bil za 16,6 odstotka višji kot pri izplačilu plače za november v letu 2021. Glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Bojan Ivanc nam je pojasnil, da izredna izplačila pomenijo izplačilo 13. plače, božičnice ali plače iz naslova uspešnosti poslovanja. Med izredna izplačila sodi vse tisto, kar ni del redne mesečne plače. Izredna izplačila se v povprečju izplačujejo vsak mesec (ne pri vseh zaposlenih) in povprečna višina teh je znašala v zadnjih dvanajstih znanih mesecih 565 evrov.
Kje so visoka izredna izplačila
Nadpovprečna izredna izplačila podjetja po Ivančevih besedah običajno izplačujejo v mesecih med novembrom tekočega in aprilom naslednjega leta in znašajo v povprečju okoli 900 evrov na mesec. Izredna izplačila so najpogostejša v energetiki, predvsem zaradi izplačil nagrade pri zaposlenih s posebno naravo dela (trgovci z energenti). Visoka je še v informacijsko-komunikacijskih dejavnostih (IKT) in finančnih dejavnostih, manj pa je pogosta v sektorju država. "Bistvo teh izplačil je, da zelo vplivajo na zavzetost zaposlenih pri delu, kar povratno vpliva na prihodnje gibanje produktivnosti oziroma učinkovitosti dela konkretnih zaposlenih," razlaga Ivanc.
Po podatkih statističnega urada je izredno izplačilo s plačo za november 2022 prejelo 23,4 odstotka vseh zaposlenih oseb, ki so prejele plačo (ali za 1,5 odstotne točke manj kot pri izplačilu plače za november 2021). Bojan Ivanc pojasnjuje, da delež zaposlenih, ki prejmejo izredno izplačilo, meri le pojavnost teh prejemkov pri osebah, ki so zaposlene pri pravnih osebah. To predstavlja 84 odstotkov vseh delovno aktivnih, kar pomeni, da tudi drugi delovno aktivni prejmejo izredno izplačilo, vendar tega konkretna statistika ne izmeri.
Prav tako ta statistika ne upošteva izrednih izplačil pri sektorjih, kjer je vsebinska narava izrednih izplačil določena drugače. "Simboličen padec deleža zaposlenih oseb, ki so prejele izredno izplačilo, samo po sebi ne pomeni veliko. Poslovno leto 2022 je bilo v povprečju dobro za pretežno število družb in temu je sledila tudi rast povprečnega izplačila v obdobju enega leta, ki je bilo višje za 132 evrov," nam je povedal Bojan Ivanc.
Zima in pomlad stavk
Profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani dr. Maks Tajnikar ugotavlja, da je bilo leto 2022 za vse zaposlene težko, saj so plače zaostajale za cenami in so zato realno padale. "Tako ni težko razumeti, da v javnem sektorju vse skupine zahtevajo popravke plač in da bosta letošnja pozna zima ter tudi pomlad čas stavk, ker ti popravki plač niso usklajeni in spodbujajo tekmo za višje plače," pravi profesor. Plače so v tržnem sektorju po Tajnikarjevih besedah rasle bolj enakomerno kot v javnem sektorju, a v obeh delih gospodarstva so bili zaposleni izpostavljeni visoki rasti cen na drobno, ki je prizadela vse zaposlene ne glede na sektor.
Cene na drobno so lani na mesečni ravni rasle med 5,4 odstotka in 11 odstotki. "Če se javni sektor prebuja šele v teh tednih, pa so se plače v tržnem sektorju popravljale skozi celo lansko leto. Izplačila božičnic in 13. plač so namreč znak tega prilagajanja plač v tržnem sektorju," pravi Tajnikar.
Da je tako prilagajanje nastalo, pa sta po njegovih besedah ključna dva dejavnika. Prvi so cene proizvodov pri proizvajalcih, ki so rasle hitreje kot cene na drobno. Cene proizvodov pri proizvajalcih so lani na mesečni ravni rasle med 16,5 in 22,2 odstotka. "Skratka podjetja so imela denar, da so povečevale plače zaposlenih in izplačevala božičnice ter 13. plače, ki so jih vsak mesec načenjale cene na drobno," pojasnjuje profesor.
Pričakovana rast plač
"Glede inflacije smo še daleč od tega, da bi lahko rekli, da smo jo ukrotili in da bi v Svetu ECB lahko začeli razmišljati o drugačnih pristopih denarne politike. Osnovna inflacija je tako v Sloveniji kot v evrskem območju daleč previsoka," je v nedavnem intervju za STA povedal guverner centralne banke Boštjan Vasle in opozoril na tveganja, zlasti na to, kaj se bo dogajalo s plačami. "Ne moremo še z gotovostjo trditi, da so podjetja dvige že vključila v svoje cene, zato je potrebna pazljivost," je dejal. "Rast plač je v takšnih razmerah pričakovana. Na evropski ravni in tudi v Sloveniji za zdaj ni prekomerna oziroma takšna, da bi lahko govorili o pomembnih dodatnih pritiskih na rast inflacije," je povzel. Če pa bi inflacija vztrajala in bi se pojavili novi pritiski za rast plač, ki bi šle nad produktivnost ali celo nad inflacijo, pa bi lahko začeli govoriti o prekomernih pritiskih, meni.
S polno zaposlenostjo
Drugi dejavnik pa je, da je Slovenija dočakala konec leta s praktično polno zaposlenostjo. Anketna brezposelnost naj bi bila v letu 2022 4,2 odstotka, 70 odstotkov novozaposlenih so tujci. V takih razmerah pa imajo na trgu dela močnejšo vlogo zaposleni (in ne brezposelni), saj se v podjetjih bojijo izgubiti delovno silo. "Božičnice in 13. plače so torej vaba, da zaposleni ne iščejo druge, bolje plačane zaposlitve, še posebno, če vidijo, da v podjetjih rastejo tudi dobički," pravi Maks Tajnikar.
Slovenska shema odobrena
Evropska komisija je odobrila 100 milijonov evrov vredno slovensko shemo državne pomoči za podporo podjetjem, ki so jih prizadele posledice ruske agresije na Ukrajino. Pomoč bo v obliki omejenih zneskov krila del plač, ki jih upravičenci izplačujejo zaposlenim, ki delajo s skrajšanim delovnim časom ali morajo v celoti skrajšati svoj delovni čas. Komisija je ugotovila, da je shema v skladu s pogoji, določenimi v začasnem okviru za ukrepe državne pomoči, ter ukrep odobrila v skladu s pravili EU o državni pomoči, so danes sporočili iz Bruslja in dodali, da je namen sheme ohraniti stopnjo zaposlenosti in preprečiti odpuščanja.
Seveda take razmere niso v vseh gospodarskih dejavnostih. So sektorji in podjetja, ki se niso izkopali iz krize, povzročene s pandemijo, in so bolj prizadeti z ukrajinsko vojno. Tam božičnic in 13. plač ni bilo, so se pa jih bolj veselili v sektorjih in podjetjih, ki te krize niso občutili v taki meri ali pa so z njo celo profitirali. Zato je plačno veselje užival manjši delež zaposlenih, ugotavlja Maks Tajnikar.
Povprečna bruto plača za november je bila v Sloveniji 2244,35 evra, kar je nominalno za 10,9 odstotka, realno pa za 9,9 odstotka več od plače za oktober.
Tolikšno zvišanje je bilo predvsem posledica višjih izrednih izplačil.
Tajnikar: "Božičnice in 13. plače so vaba, da zaposleni ne iščejo druge, bolje plačane zaposlitve."
