Potem ko so makroekonomske razmere v letošnjem letu ostale razmeroma ugodne, v Banki Slovenije v prihodnjem tako v Sloveniji kot v območju z evrom pričakujejo občutno umirjenje gospodarske rasti. Namestnica guvernerja Tina Žumer je na konferenci za novinarje pojasnila, da so ti obeti predvsem posledica visoke negotovosti, inflacijskih pritiskov in šibkejše ekonomske aktivnosti v širšem mednarodnem okolju. Inflacija bo v prihodnjih dveh letih vztrajala nad ciljem Evropske centralne banke (ECB), ki je dva odstotka.
Po najnovejši napovedi Banke Slovenije bo letos gospodarska rast v Sloveniji znašala pet odstotkov, v prihodnjem letu pa 0,8 odstotka. Letošnja rast bo tako za 0,8 odstotne točke nižja od junijske napovedi, oceno rasti za prihodnje leto pa so analitiki centralne banke znižali za 1,6 odstotne točke. Po besedah Tine Žumer že v drugi polovici prihodnjega leta pričakujejo vnovično postopno okrevanje gospodarstva. Tako bo rast v letu 2024 po sedanjih ocenah dosegla 2,4 odstotka in v letu 2025 2,3 odstotka.
Arjana Brezigar Masten, direktorica analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije, je pojasnila, da bo rast v Sloveniji nekoliko višja kot v območju z evrom. Napoved za Slovenijo in za območje z evrom temelji na predpostavki, da se bodo geopolitične napetosti začele v prihodnjem letu umirjati in zmanjšali se bodo pritiski v dobavnih verigah. "Stabilizacija razmer v zunanjem okolju in sproščanje ozkih grl v verigah vrednosti bosta posledično začela zmanjševati cenovne pritiske na svetovnih trgih, kar se bo odrazilo v umirjanju uvoznih cen," je razložila.
ECB bo še zviševala obrestno mero
Glede letošnje rasti v Sloveniji je izpostavila, da je šibka praktično celo leto, v tretjem četrtletju pa je slovensko gospodarstvo na račun zalog celo zabeležilo krčenje aktivnosti. "S tehničnega vidika je pomembno ponoviti, da je ugodna napoved za letošnje leto posledica učinka prenosa, se pravi zelo visokih rasti v zadnji polovici preteklega leta," je poudarila Arjana Brezigar Masten.
"Občutnejše umirjanje inflacije pričakujemo v drugi polovici prihodnjega leta v skladu z umirjanjem uvoznih cen in učinkov ukrepanja denarne politike," je glede inflacije razložila Tina Žumer. Letos bo dosegla 9,3 odstotka, v letu 2023 se bo po napovedi postopoma znižala na 6,8 odstotka in v letu 2024 na 4,2 odstotka.
Svet ECB je v četrtek na svoji zadnji seji letos obrestne mere dvignil za 0,5 odstotne točke. To je bilo četrto letošnje zvišanje. Na podlagi ocen, da bo inflacija znatno višja od dosedanjih napovedi, v Banki Slovenije od ECB pričakujejo dodatno zviševanje obrestnih mer, dokler ne bodo dosegle ravni, "ki so dovolj restriktivne, da se bo inflacija čim prej vrnila na dvoodstotno raven".
Rast inflacije ima široko osnovo
V Sloveniji bo inflacija nekoliko višja kot v območju z evrom, kar je v skladu z napovedjo višje gospodarske rasti v Sloveniji in razmerami na trgu dela. Rast cen življenjskih potrebščin v Sloveniji so po besedah Arjane Brezigar Masten poganjale predvsem cene energentov in hrane, se pa vse bolj krepi tudi osnovna inflacija, to je inflacija brez cen energentov in hrane. To inflacijo poganja rast cen storitev in drugega neenergetskega industrijskega blaga.
"Bo pa rast cen po naših ocenah ostala visoka tudi na začetku prihodnjega leta, nato pa bo ob pričakovanem šibkejšem povpraševanju in stabilizaciji razmer v dobavnih verigah začela postopoma popuščati," je dejala Arjana Brezigar Masten. Na področju storitvenih dejavnosti pa bodo po njenih besedah inflacijo poganjale predvsem razmere na trgu dela, saj je pričakovati vgrajevanje rasti plač v končne cene.
Kljub manj ugodnemu gospodarskemu okolju ne pričakujejo naraščanja brezposelnosti
Skupna inflacija je v Sloveniji po oceni analitikov Banke Slovenije že dosegla vrh julija letos z 11,7 odstotka, osnovna inflacija pa bo dosegla vrh marca prihodnje leto. Zaradi vladnih ukrepov je bila skupna inflacija letos za približno 0,7 odstotne točke nižja, prihodnje leto pa bo nižja za dve odstotni točki. Rast inflacije ima široko osnovo, saj že več kot 70 odstotkov izdelkov v košarici dobrin beleži več kot petodstotno rast cen na medletni ravni, nekaj manj kot 50 odstotkov izdelkov pa ima že več kot desetodstotno medletno rast.
Tveganja za inflacijsko spiralo omejena
Za trg dela v Sloveniji je Arjana Brezigar Masten pojasnila, da so obeti glede anketne brezposelnosti in rasti zaposlenosti še zmeraj razmeroma ugodni. V skladu z manjšo gospodarsko aktivnostjo na Banki Slovenije sicer pričakujejo nekoliko šibkejšo rast zaposlovanja, kljub manj ugodnemu gospodarskemu okolju pa ne pričakujejo naraščanja brezposelnosti. Ključni razlog za to je neskladje med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela. Zaradi tega se bodo podjetja trudila zaposlene zadržati, pričakovati pa je tudi pomoč države za ohranjanje delovnih mest. Delež podjetij, ki imajo težave dobiti ustrezne kadre, je velik in še narašča.
Analitiki Banke Slovenije pričakujejo, da bo rast plač v letošnjem letu dosegla 4,3 odstotka, v letu 2023 6,4 odstotka, v letih 2024 in 2025 pa okrog 4,4 odstotka. Letos bodo skupno rast plač zniževale predvsem plače v sektorju država zaradi prenehanja izplačevanja dodatkov, povezanih z epidemijo, je pojasnila Arjana Brezigar Masten. Plače v sektorju država bodo tako letos za nekaj manj kot tri odstotke nižje kot lani, že v prihodnjem letu pa bo njihova rast višja kot v zasebnem sektorju. Ta napoved upošteva dogovorjene dvige plač v javnem sektorju in uskladitev minimalne plače z inflacijo. V zasebnem sektorju bo rast plač odvisna od več dejavnikov, med katerimi je vsekakor inflacija. Na rast bo zagotovo vplivalo tudi pomanjkanje kadrov.
Tveganja za prehod v inflacijsko spiralo po besedah Arjane Brezigar Masten ostajajo precej omejena, saj je napovedana rast plač še zmeraj usklajena z rastjo produktivnosti. Tudi delež plač v bruto domačem proizvodu se ohranja na ravni dolgoletnega povprečja.
