Navidez ločeno zbiranje odpadne električne in elektronske opreme ter baterij in akumulatorjev, ki to v resnici ni

Da družba ZEOS, katere večinski, več kot 55-odstotni lastnik je velenjsko Gorenje, med lastniki pa so tudi nemški Moelex, Ekosij, BHS Hišni aparati, Mercator, Mikropis Holding in drugi, neustrezno zbira in ravna z malo odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO), ki je ne zbira ločeno od odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev (OPBA), so nas opozorili. Zato smo pri podjetju preverili, ali navedbe držijo, ker so bili ulični zbiralniki, ki so sicer v lasti ZEOS-a, financirani iz evropskega projekta Life ter iz ministrstva za okolje in prostor, pa smo tudi pri slednjem preverili, ali in kako nadzirajo izvajanje projekta Gospodarjenje z e-odpadki Ulični zbiralniki. So torej uporabniki, ki odpadke ločujejo v prepričanju, da sta obe vrsti odpadkov res ločeni, zavedeni?

Ob preverjanju na terenu je namreč postalo jasno, da zabojniki za zbiranje in ločevanje OEEO in OPBA nimajo ustrezne pregrade, ki ločuje prostora za zbiranje obeh vrst odpadkov. Ti dve vrsti odpadkov se morata namreč v skladu z uredbama o odpadni električni in elektronski opremi ter o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji zbirati, skladiščiti in obravnavati ločeno. Da prostor v zabojniku ni ločen zaradi varnosti pri praznjenju zabojnikov in dejstva, da praktično vsi e-odpadki že v svoji sestavi prav tako vsebujejo baterije (takšna so električna orodja, telefoni, računalniki, tablice, električne igrače, TV-daljinci itd.), na ta pomislek odgovarja direktor ZEOS-a mag. Emil Šehić, ki dodaja tudi, da potrošnikov ne usmerjajo, naj pred oddajo e-odpadka ločijo baterije, saj da se to izvede v nadaljnjih postopkih na lokaciji centra za obdelavo teh odpadkov.

Dve odprtini predvsem zaradi ozaveščanja?

Kot še pojasnjuje Šehić, imajo zbiralniki dve odprtini, večjo z vrtljivim bobnom, ki je namenjena oddajanju e-odpadkov, in manjšo, kjer se v zabojnik odlagajo odpadne baterije, predvsem zaradi učinkovitejšega ozaveščanja in zaradi praktičnih razlogov. Sogovornik je prepričan še, da se baterije iz e-odpadkov pri manipulaciji in praznjenju zbiralnikov v veliko primerih že same ločijo od e-odpadka (na primer baterija od akumulatorskega orodja). V nadaljnjih postopkih ravnanja s prevzetimi odpadki iz uličnih zbiralnikov se poleg drugih nečistoč od e-odpadkov torej ločijo tudi odpadne baterije ter ločeno predajo v nadaljnjo obdelavo v center za obdelavo odpadnih baterij. V vseh teh letih ni bilo enega primera ogrožanja požarne varnosti zaradi takšnega načina prevzemanja e-odpadkov ter odpadnih prenosnih baterij v uličnih zbiralnikih.

"Konstrukcijska izvedba uličnih zbiralnikov za zbiranje odpadne električne in elektronske opreme ter odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev je enaka in brez pregrade od prve pilotne postavitve teh v Sloveniji leta 2014. Ker je bila postavitev uličnih zbiralnikov del projekta Life, so bile tako aktivnosti kot sama konstrukcija zbiralnikov predmet prijave in projektne naloge. Taka je bila od EU potrjena in izvedena tudi v praksi," odgovarja sogovornik. Trenutno je v Sloveniji postavljenih skoraj 800 uličnih zbiralnikov, ki po njegovem mnenju odlično opravljajo svojo nalogo in so dobro sprejeti pri gospodinjstvih. Tak sistem prevzemanja tovrstnih odpadkov s podobno infrastrukturo so postavili še v nekaterih drugih evropskih državah (na primer na Češkem, Slovaškem), rezultati in izkušnje tam so zelo primerljivi z našimi.

Da praznjenje uličnih zabojnikov poteka z namenskim vozilom v namenski kontejner skupaj, odpadki pa se na e-odpadke, odpadne baterije in druge odpadke ločujejo na lokaciji zbiralca oziroma centra za obdelavo odpadkov, še pravi direktor in dodaja, da so te lokacije v Mariboru in na Ptuju pri podizvajalcih, ki so vpisani v načrt ravnanja z odpadki skupne sheme ZEOS in imajo pridobljena ustrezna okoljevarstvena dovoljenja. E-odpadke, posamezne komponente in odpadne prenosne baterije nato prevzamejo centri za obdelavo v Sloveniji in tujini, kjer potekata nadaljnja obdelava in predelava skladno z okoljsko zakonodajo.

Ulični zbiralniki niso zbiralnice odpadkov

Na vprašanje, zakaj torej ločevanje ni potrebno, če pa uredba o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji že končnemu uporabniku narekuje, da mora odpadne prenosne baterije ali akumulatorje, preden jih prepusti distributerju ali izvajalcu javne službe ali odda zbiralcu odpadnih prenosnih baterij in akumulatorjev, hraniti ločeno od drugih odpadkov, govori pa tudi o nujnosti ločeno zbranih nevarnih frakcij komunalnih odpadkov v premični zbiralnici, Šehić odgovarja, da so ulični zbiralniki le dodatna potrošnikom prijazna mreža prevzemanja, vzpostavljena s strani skupne sheme, ki jo upravljajo proizvajalci električne in elektronske opreme ter prenosnih baterij in akumulatorjev ter da nimajo statusa zbiralnice odpadka, kot na primer lokacije za ulične zbiralnike za odpadni tekstil.

"Gre torej za lokacije, kjer lahko končni uporabniki prepuščajo te odpadke, ti pa se nato v za to namenjenih zbiralnicah odpadkov ločijo glede na posamezno frakcijo odpadka," pravi sogovornik. Hkrati pravi, da se tako kot pri drugih vrstah odpadkov, ki jih oddajajo gospodinjstva v druge namenske zbiralnike, tudi v tem primeru v uličnih zbiralnikih znajdejo tudi drugi odpadki (nečistoče), kot so odpadni tekstil, odpadna embalaža, biološki odpadki itd.: "Posledično je treba tako zbrano OEEO ter OPBA v centrih za obdelavo dodatno odsortirati na posamezne frakcije in jih tako v nadaljevanju tudi ločeno obdelati. OPBA, ki so pomešane med OEEO tako kot drugi odpadki, se torej izloči na lokacijah, ki imajo za to ustrezna okoljevarstvena dovoljenja."

Hkrati Šehić utemeljuje, da se členi uredbe, ki zapovedujejo ločeno zbiranje in hrambo baterij in akumulatorjev, nanašajo na ločeno zbiranje na lokaciji zbiralnic in izvajalca javne službe in ne na ulične zbiralnike, a dejstvo je, da 8. člen uredbe jasno govori o obveznostih končnega uporabnika, torej potrošnika doma. Šehić priznava še, da bi zaradi postopka ravnanja z OEEO ter OPBA seveda bilo bolje, če bi bili ti odpadki 100-odstotno ločeni že pri izvoru. Menda pa v podjetju načrtujejo tudi možnosti nadgradnje procesa prevzemanja teh odpadkov tudi v primeru uličnih zbiralnikov.

Inšpektorat bo preveril ustreznost zagotavljanja ločenega zbiranja

Na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) so nam na naše poizvedovanje glede domnevnih nepravilnosti pri ravnanju z OEEO in OPBA pojasnili, da so bili opozorjeni na to, ter dodali, da je na podlagi uredbe o ravnanju z baterijami in akumulatorji ter odpadnimi baterijami in akumulatorji za ti dve vrsti odpadkov v Sloveniji uveljavljeno ločeno zbiranje. MOP se je z uličnimi zabojniki seznanilo v okviru izvajanja projekta Life, zasnovani pa naj bi bili tako, pojasnjujejo na ministrstvu, da omogočajo in zagotavljajo ločeno zbiranje in nadaljnje ravnanje z malo OEEO in OPBA. "Ne glede na dejstvo, da mala OEEO večinoma vsebuje tudi OPBA, in na to, da evropska zakonodaja dopušča, da so sistemi zbiranja OPBA združeni s sistemi zbiranja OEEO iz gospodinjstev, bo MOP zaradi narave zadevnih odpadkov preučilo ustreznost ločenega zbiranja v okviru uličnih zbiralnikov. Prav tako je MOP zaprosil Inšpektorat RS za okolje in prostor, da v skladu s svojimi pristojnostmi preveri ustreznost zagotavljanja ločenega zbiranja in nadaljnjega ravnanja s tema dvema vrstama odpadkov v navedenem primeru," so še odgovorili.

Direktor ZEOS-a Emil Šehić pa odgovarja: "Menimo, da je trenutni postopek prevzemanja OEEO ter OPBA z uličnimi zbiralniki povsem skladen s trenutno zakonodajo. Če bi ustrezne nadzorne službe ugotovile kakršnekoli nepravilnosti, jih bomo seveda odpravili."