Tina Recek
V Računalniškem muzeju v Ljubljani je ministrstvo za digitalno preobrazbo organiziralo posvet o ustanovitvi centra za umetno inteligenco. Čeprav imamo izkušene raziskovalce in prepoznavne organizacije, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco že več kot 40 let, ter nekatera uspešna slovenska podjetja, ki izkoriščajo potenciale tehnologij na podlagi umetne inteligence, obstaja nevarnost, da Slovenija ne bo ohranila koraka z najbolj naprednimi državami na področju raziskav umetne inteligence in inovacij, izpostavljajo na omenjenem ministrstvu. To pa bi lahko imelo negativen vpliv na gospodarstvo in blaginjo družbe.
Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh je izpostavila pomembnost tovrstnih posvetov za čim boljšo implementacijo Nacionalnega programa spodbujanja razvoja in uporabe umetne inteligence v Republiki Sloveniji do leta 2025, ki smo ga v Sloveniji sprejeli leta 2021. "Ko smo ključnim deležnikom julija predstavili idejo o Nacionalnem centru za umetno inteligenco, je bila zelo pozitivno sprejeta. Zato smo danes želeli nadaljevati s širšo javno razpravo," je dejala ministrica in dodala, da je glavni namen posveta, da na ministrstvu slišijo čim več mnenj, ali si Slovenija želi tovrstni center, kako naj bi bil ta videti, kdo naj bi sodeloval v njem in kakšne aktivnosti naj bi izvajal.
Začetek dobre zgodbe
Idejo o ustanovitvi centra je minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič pozdravil kot "začetek dobre zgodbe, ki jo bomo tudi izpeljali". Martin Marzidovšek, svetovalec za umetno inteligenco na ministrstvu za digitalno preobrazbo, ki je vodil posvet, je dejal, da center vidijo kot neodvisno stičišče za inovacije in razvoj rešitev, podprtih z umetno inteligenco. Cilj njegove ustanovitve je po njegovih besedah v tem, da postavimo Slovenijo na mednarodni zemljevid naprednejših držav pri raziskavah, razvoju in rabi človeku prijazne tehnologije umetne inteligence. Kot je še dodal, podobne organizacije že obstajajo, na primer na Hrvaškem, Švedskem, Finskem, v Avstriji in Nemčiji.
"Center za umetno inteligenco potrebujemo, da bomo kompetitivni v domačem in tujem okolju"
Jana Kolar, predsednica Evropskega strateškega foruma za raziskovalne infrastrukture (ESFRI), je dejala, da Slovenija absolutno potrebuje center za umetno inteligenco, da bomo kompetitivni v domačem in tujem okolju. Po njenih besedah bi center lahko združil raziskovalne kapacitete in jih povezoval s potrebami industrije. Obenem bi povezal raziskovalce in gospodarstvo s podpornimi institucijami, kot so tehnološki parki in skladi tveganega kapitala. "Potrebujemo inovacijski sistem, ki bo odlično povezan, da med ustvarjanjem in prenosom znanja na trg ne bo prišlo do zatikanj," je dejala Kolarjeva. Bo pa pomembna organizacijska oblika centra. Pred odločitvijo je Kolarjeva svetovala oceno obstoječih centrov in še poudarila pomen stabilnega financiranja.
"Od centra pričakujemo veliko, eno je povezovanje gospodarstva in znanosti," je izjavil vodja podatkovne strategije v podjetju Outbrain in član upravnega odbora Tehnološkega foruma Boštjan Špetič. Pri tem je dodal, da bo ključno dobro komuniciranje s širšo javnostjo, da se vzpostavi zaupanje v tehnologijo umetne inteligence.
Rezultati raziskav na voljo tudi drugim
Soustanovitelj podjetja Pareto AI Miha Mlakar je med drugim izpostavil pomen centra v tem, da se določene raziskave odprejo z rezultati, metodami, tehnikami in podobnim tudi drugim, zaradi česar bodo ti lahko naredili korak naprej. Filip Dobranić iz zavoda Danes je nov dan je omenil pomen razvoja etične oziroma človeku prijazne umetne inteligence.
