
Po izbruhu vojne v Ukrajini anketni kazalniki za evrsko območje nakazujejo nadaljnjo upočasnitev gospodarske rasti, napovedi mednarodnih institucij za letos pa so se izrazito poslabšale, v novi izdaji publikacije Ekonomsko ogledalo navaja Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
V Sloveniji pričakovanja podjetij nakazujejo nadaljnje umirjanje v izvozno usmerjenem delu gospodarstva. Že v lanskem zadnjem četrtletju se je slovenski izvozni tržni delež na trgu EU medletno znižal, zlasti v avtomobilski industriji. V prvih dveh mesecih letos sta blagovna menjava in obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih ob vztrajanju motenj v dobavnih verigah tekoče upadla, po ruski vojaški agresiji na Ukrajino pa se je razpoloženje v izvoznem delu gospodarstva ob močno znižanih izvoznih pričakovanjih še poslabšalo. Zaupanje se je marca izrazito znižalo tudi med potrošniki, v trgovini in storitvah, v gradbeništvu pa je ostalo visoko, navaja Umar.
Slovenija je v letu 2021 izvozila v Rusijo za približno 855 milijonov evrov blaga, uvozila ga je za približno 349 milijonov evrov.
V uvozu so s 66 odstotki prevladovali mineralna goriva in olja.
V letu 2020 je ocena energetske odvisnosti od Rusije po Eurostatu znašala 17,6 odstotka.
Tuje neposredne investicije Slovenije v Rusiji so v letu 2020 znašale približno 425 milijonov evrov, kar je 6 odstotkov vseh.
Slovenski izvoz blaga v Ukrajino je v letu 2021 znašal približno 244 milijonov evrov, kar je 0,5 odstotka slovenskega BDP.
Za 1,2 milijarde evrov blagovne menjave
Dr. Romana Korez Vide, docentka za področje mednarodne ekonomije in poslovanja na Ekonomsko-poslovni fakulteti Maribor, v svoji raziskavi ugotavlja, da ima ruska vojaška invazija na Ukrajino zaradi poslabšanja makroekonomskih razmer v obeh državah, prekinitev ali motenj v trgovanju ter zvišanih deželnih in komercialnih tveganj neposredne in posredne učinke za slovensko gospodarstvo. Za oceno neposrednih učinkov so ključni blagovna trgovinska menjava in tokovi tujih neposrednih investicij med Slovenijo in obema državama, nam je pojasnila.
Slovenija je v letu 2021 izvozila v Rusijo za približno 855 milijonov evrov blaga, uvozila ga je za približno 349 milijonov evrov. To je približno 1,6-odstotni prispevek izvoza in 0,7-odstotni prispevek uvoza k slovenskemu bruto domačemu proizvodu (BDP). V izvozu so največje deleže predstavljali farmacevtski proizvodi (39 odstotkov), električni stroji in oprema ter organski kemijski proizvodi (po 12 odstotkov), jedrski reaktorji, stroji in oprema (11 odstotkov). V uvozu so s 66 odstotki prevladovali mineralna goriva in olja, deleži ostalih blagovnih kategorij so obsegali manj kot 10 odstotkov celotnega uvoza, navaja dr. Romana Korez Vide.
Manj kot odstotek ruskih tujih investicij
Tujih neposrednih investicij (TNI) Rusije v Sloveniji je bilo po podatkih Banke Slovenije v letu 2020 124 milijonov evrov, kar je 0,7 odstotka vseh TNI v Sloveniji. Bistveno višja je bila vrednost TNI, ki jih je Rusija vložila v Slovenijo prek podjetij iz drugih držav. Znašale so 392 milijonov evrov. Tuje neposredne investicije Slovenije v Rusiji so v letu 2020 znašale približno 425 milijonov evrov, kar je 6 odstotkov vseh TNI Slovenije v tujini. V letu 2020 je bilo v Rusiji 16 podjetij s približno 2300 zaposlenimi, v katerih so imeli slovenski investitorji kontrolni delež.

Obseg dosedanjega slovensko-ukrajinskega gospodarskega sodelovanja je v primerjavi s slovensko-ruskim nekoliko skromnejši. Slovenski izvoz blaga v Ukrajino je v letu 2021 znašal približno 244 milijonov evrov, kar je 0,5 odstotka slovenskega BDP, uvoz je dosegel približno 70 milijonov evrov, kar je 0,13 odstotka slovenskega BDP. Panožna struktura izvoza blaga je bila enaka strukturi slovenskega izvoza v Rusijo, le da je bil delež farmacevtske panoge še višji in je znašal 47 odstotkov, navaja dr. Romana Korez Vide. V uvozu blaga iz Ukrajine so s 27 odstotki prevladovali les in lesni izdelki, z 19 odstotki sta jim sledila železo in jeklo. Ukrajine do sedaj ni bilo med pomembnejšimi partnerkami Slovenije na področju tujih neposrednih investicij.
Na 16. mestu po uvozni odvisnosti od ruskih energentov
"Negativne učinke vojne in mednarodnih gospodarskih sankcij proti Rusiji v večjem obsegu torej neposredno občutita dve gospodarski panogi v Sloveniji, pri čemer je pri panogi, ki prevladuje v uvozu, treba poznati še slovensko uvozno odvisnost od ruskih energentov," na podlagi omenjenih podatkov ugotavlja dr. Romana Korez Vide. V letu 2020 je ocena te odvisnosti po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat znašala 17,6 odstotka. S tem je bila Slovenija med sedemindvajsetimi državami članicami EU na 16. mestu po uvozni odvisnosti od ruskih energentov.
Posredno posledice mednarodnih sankcij proti Rusiji občutijo tudi druge slovenske izvozne proizvodne gospodarske panoge, ki so bile vpete v mednarodne oskrbne verige tujih podjetij, ki so delno ali v celoti prenehala poslovati na ruskem trgu. V manjši meri jih občutijo tudi podjetja iz drugih panog, ki so trgovala z ruskimi podjetji. Na strani uvoza gre za prekinitev dobav z ruskega trga in zamude v dobavah iz vzhodno-azijskih trgov, motnje v proizvodnih procesih in prodaji slovenskih podjetij, našteva dr. Romana Korez Vide.
Manj dela za gradbeno, lesno, kemično in kozmetično industrijo
Pred rusko invazijo na Ukrajino so se v Rusiji odpirale nove gospodarske priložnosti tudi za slovenska podjetja s področja gradbeništva, lesne, kemične in kozmetične industrije. Zaradi predvidenega poslabšanja ruskih makroekonomskih razmer in nejasne politične prihodnosti Rusije v tako imenovanem zahodnem delu mednarodne skupnosti je vprašljiva možnost izrabe teh poslovnih priložnosti za slovenska podjetja, razlaga dr. Romana Korez Vide. Pred pandemijo in vojno v Ukrajini so ruski turisti predstavljali pomemben vir prihodkov predvsem v segmentu slovenskega zdraviliškega turizma, povečevalo pa se je tudi število turistov iz drugih hitrorastočih azijskih gospodarstev. Zaradi še zmeraj negotovih zdravstvenih razmer v svetu in istočasne ruske vojaške invazije smo spet v obdobju zmanjšanih tokov tujih turistov v slovenskem turizmu, ki ima sicer ključno vlogo v slovenskem gospodarstvu, še navaja dr. Romana Korez Vide.
Negativni vplivi na dodano vrednost
Dr. France Križanič, ekonomist in nekdanji minister za finance, nam je pojasnil, da je jasno, da se lanska gospodarska rast letos ne more nadaljevati. V Sloveniji jo zaustavlja umetno izzvana energetska kriza (povečanje cen električne energije zaradi državno spodbujane rasti cen emisijskih kuponov in rast cen zemeljskega plina povezana z izkoriščanjem monopolnega položaja enega od velikih ponudnikov te dobrine na evropskem trgu). V teh razmerah se našemu gospodarstvu zmanjšuje konkurenčnost, ob rasti domačega povpraševanja pa se je začel pojavljati primanjkljaj v menjavi s tujino. Slednji skupaj s povečanimi stroški in zmanjšano proizvodnjo negativno vpliva na dodano vrednost. Na umiritev rasti domačega povpraševanja dodatno vplivata prenehanje plačevanja različnih covidnih dodatkov in subvencij ter seveda gospodarski pesimizem ob vojni v Ukrajini. "Vsaka napoved gospodarske rasti v Sloveniji 2022 je v teh razmerah optimistična," pravi Križanič.