(INTERVJU) Diplomanti lahko izbirajo delodajalca, ne obrnjeno

Na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru imajo letno v povprečju približno 430 rednih študentov na prvi in drugi stopnji in še okoli 50 doktorskih študentov. "Lahko rečem, da vsako leto na trg delovne sile pošljemo približno 70-80 novih diplomantov in magistrantov," pravi dekan fakultete prof. dr. Zoran Novak.

Kolikšno pa je število razpisanih mest za prvi letnik prvostopenjskega študija?

"Število vpisnih mest je nekoliko višje od števila prijav, predvsem na prvi stopnji ne zapolnimo vseh mest, ker upoštevamo tudi uspešnost dijakov, ki se vpisujejo. Vsako leto v prvem letniku zapolnimo od 80 do 90 odstotkov vpisnih mest."

Prihajajo k vam tudi študentje iz tujine?

"V preteklem letu smo imeli na vseh stopnjah skupaj 55 tujcev, večinoma prihajajo s prostora bivše Jugoslavije, znanje jezika pa je ovira, da bi jih lahko prišlo še več. Zato že dolgo apeliramo na ministrstvo ter na vlado in odločevalce, da bi čim prej omogočili izvajanje študijskih programov v angleškem jeziku vsaj na drugi stopnji študija. Zdaj je to možno pod strogimi dodatnimi pogoji, ki jih finančno ne zmoremo izpolnjevati. V Avstriji so se že pred nekaj leti odločili za izvajanje programov v angleškem jeziku, predvsem drugostopenjskih, zato se marsikdo, tudi iz Slovenije, odloči za študij tam. Univerza v Gradcu nam je precejšnja konkurenca."

Za katere poklice izobražujete svoje študente in kako zaposljivi so?

"V osnovi izobražujemo kemike in kemijske inženirje, znotraj te stroke še biokemijske inženirje. Danes si praktično ne moremo predstavljati industrijske panoge ali podjetja, kjer ne bi vsaj v določenem delu potrebovali kemika ali kemijskega inženirja. Letos jeseni bomo uvedli tudi smer biofarmacevtsko inženirstvo, ki smo jo zasnovali zaradi potreb farmacevtske industrije v Sloveniji. Potrebovali bodo ogromno novih kadrov, teh pa v Sloveniji ni. Skratka, vsi naši diplomanti in magistranti so zaposljivi praktično takoj po diplomi."

Mogoče veste, v katerih panogah se največ zaposlujejo?

"Kot sem že namignil, je to zagotovo farmacevtska industrija. Tradicionalno imamo v Sloveniji dve veliki farmacevtski podjetji, v njih pa se lahko zaposlijo vsi kadri, ki jih izobrazimo na območju Slovenije. Na farmacevtskem področju pa nastajajo tudi nova podjetja in iščejo kadre, tako da je zanje kar bitka. V gospodarskih družbah jih potrebujejo v laboratorijih, kjer preverjajo kakovost svojih izdelkov, polizdelkov, pa tudi vstopnih surovin. Zaposlijo se lahko kot tehnologi v živilski ali farmacevtski industriji, v lesarstvu, tekstilni industriji, pa tudi v storitvenih dejavnostih in na raziskovalnih inštitutih. Da ne govorim o državnih organih, na inšpekcijah, na carini in še kje. Možnosti zaposlitve so resnično velike."

Pridobivajo študentje te raziskovalne kompetence tudi med študijem?

"Naj povem, da je Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo znotraj Univerze v Mariboru vodilna raziskovalna inštitucija tako po rezultatih kot tudi po obsegu. Vse to se odraža tudi v raziskovalnem delu naših študentov. Če ne prej, se z raziskovalnim delom srečajo vsaj ob koncu študija, saj je 95 odstotkov naših diplom in magisterijev eksperimentalnih. Raziskava v laboratoriju je torej obvezna. Med študijem pa se študenti lahko prijavljajo k številnim projektom, ki jih razpisuje tako univerza kot tudi ministrstvo za visoko šolstvo in inovacije, in v njih raziskujejo določene teme. Ni zanemarljivo, da je sodelovanje v teh projektih plačano kot študentsko delo. V zadnjem času je v te raziskovalne projekte vključenih vedno več podjetij, tako da se študenti že skozi te raziskave srečujejo z bodočimi delodajalci."

Kaj pa konkretni stiki z gospodarstvom med študijem? Ali obstaja tudi obvezna praksa za študente?

"Na vseh stopnjah študija imamo obvezno praktično usposabljanje v podjetjih, med katerim študenti spoznajo delo v podjetjih in v laboratorijih, pa tudi njihove proizvode. Izvajamo tudi ogromno ekskurzij v podjetja v Sloveniji in tudi v tujini, organizirajo jih študenti v okviru študentskega sveta in svojega društva Kemik. Študenti vsako leto organizirajo tudi konferenco kemikov in kemijskih inženirjev, na kateri se predstavljajo tudi podjetja, lani smo v sodelovanju z Lekom iz Lendave izvedli delavnico Pogumno do prve zaposlitve, na kateri so se seznanili, kako napisati življenjepis. Že med študijem jim torej posredujemo tudi ta mehka znanja: kaj zapisati v prošnjo za prvo zaposlitev, kaj pričakovati na razgovoru in tako dalje. Izvedli smo tudi delavnico podjetništva za študente, ki jih to zanima. Veliko naših študentov tudi opravi diplomo ali magisterij neposredno v podjetjih ali v sodelovanju s podjetji in mislim, da je to visoka dodana vrednost."

V podjetjih torej je posluh za sodelovanje z akademsko skupnostjo?

"Na našem področju je boj za kadre vsak dan hujši, zato gospodarstvo in fakultete delamo z roko v roki, da pridobimo najboljše dijake in jih izobrazimo v strokovnjake, ki se bodo nato zaposlili v podjetjih, s katerimi sodelujemo."

Torej lažje vaši diplomanti izbirajo podjetje, kjer se bodo zaposlili, kot obrnjeno?

"Mislim, da je tako in da bo glede na populacijske trende v Sloveniji in tudi drugod v Evropi tega vedno več. Diplomanti, predvsem tisti boljši, lahko izbirajo."