(FOTO) Podjetje MG Rohr iz Dobje vasi na Ravnah na Koroškem odpira novo petmilijonsko investicijo

Zgodba ravenskega podjetja MG Rohr je zgodba o uspehu, od samostojnega podjetnika do družbe z omejeno odgovornostjo in danes naprednega razvojnega podjetja. Začelo se je z generalnim zastopstvom za avstrijsko podjetje, nato so odprli svoje podjetje za uvoz cevi in uspeli kot vodilni slovenski veletrgovec z jeklenimi cevmi.

Ko pa je imel leta 2016 Mercedes izziv s cevmi, se je večinski lastnik Matej Natlačen podal tudi na pot proizvajalca cevi - sprva z outsourcingom v podjetju v Pamečah, ki ga je kasneje kupil. Po odprtju prve proizvodne hale v Dobji vasi leta 2018 pa v torek odpirajo drugo halo, povezano visokoregalno avtomatizirano skladišče. Vrednost naložbe je pet milijonov evrov, pri čemer je več kot 60 odstotkov tega denarja v tehnologiji.

"Naložba je prelomnica, že pred dvema letoma sva se s solastnikom odločila, da greva v robotizacijo in naš cilj je, da bo proces do leta 2025 100-odstotno robotiziran. Gre za nemški sistem za 477 kaset, preostala avtomatizacija, povezava proizvodnega dela s skladiščem, pa je nastala v naši režiji z lokalnimi partnerji," opisuje Natlačen, ki te dni živi na še posebej visokih obratih. Drugi, 30-odstotni solastnik in izvršni direktor Samo Jenič pojasni podrobneje: "Naložba zajema gradnjo hale, visokoregalno skladišče, tri robotske celice, informacijski del pametne tovarne, 364-kilovatno sončno elektrarno, CNC-stroje ... Uspešni smo bili tudi na javnem razpisu za spodbujanje velikih investicij za večjo produktivnostjo in konkurenčnost, ki ga je objavilo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in se financira iz skladov Načrta za okrevanje in odpornost ter NextGenerationEU, kjer smo prejeli nepovratnih 1,6 milijona evrov. To je prvič, da smo pridobili omembe vredna nepovratna sredstva in smo jih seveda zelo veseli. Brez njih bi sicer halo lahko postavili, ne bi pa bili sposobni izvesti naložb v nove stroje, tehnologije … Oziroma drugače, s sredstvi smo pridobili nekaj let v razvoju podjetja. Preostalo pa so lastna sredstva."

Povezljivost dveh objektov

Poseben izziv v projektu je predstavljala povezljivost med obema halama, kjer so naposled rešitev našli v domačem znanju. Tako bodo po avtomatizirani mostni povezavi cevi in produkte zdaj dostavljali iz enega v drugi objekt. "V novi hali je skladiščni in razrezni center, tam se material razreže, dvigne na devet metrov, zapelje 30 metrov preko mosta ter spusti v halo, kjer so stroji za preoblikovanje cevi. Predelana roba pa gre lahko na trg iz stare hale ali pa se vrne preko mosta nazaj v skladišče," pojasnjuje Natlačen. A poudari, da je to šele začetek avtomatizacije. "Pri Yaskawi kupimo robota, nadaljnji logistični proces okoli njega razvijamo sami z mlado ekipo. To je naša bit, zato bomo to zadevo tudi izpeljali, testno že do konca leta," dodaja.

"Gre za avtomatizirane samovozeče viličarje, ki vozijo in prelagajo material od robota do robota. Zdaj pri proizvodnji, procesu, skladiščenju še sodeluje človek, ampak veliko strojev je že kupljenih, naslednja faza pa je, da je voziček sam pobere, preskladišči, pripravi, odpelje proizvod," opisuje Jenič.

Poslovni rezultati iz leta v leto boljši

Prihodki podjetja v zadnjih letih samo naraščajo. Po podatkih Ajpesa so z 9,2 milijona evrov v letu 2020 v letu 2021 narasli na 12,5 milijona evrov, lani pa so znašali že 17,6 milijona evrov, kar je 39-odstotna rast glede na leto poprej, je povedal Jenič (sicer nekoč tudi finančni direktor SIJ Metal Ravne in direktor SIJ Ravne Systems. Ko je bila prva hala postavljena, je bilo prihodkov 7,6 milijona, tako da tudi številke kažejo, kako so potrebovali širitev, pri čemer so pol leta so čakali na rezultat razpisa, zaradi ukrajinske krize pa so jo bili prisiljeni prestaviti za še pol leta.

Sicer je pri njihovih proizvodih vse izdelano iz cevi, mnogokrat pa nastopajo tudi kot nosilec projekta s povezovanji. Kupce so razpršili na sedem panog, v katere prodajo med 10 in 20 odstotki proizvodnje: kmetijstvo, gozdarstvo, avtomobilska industrija, medicina, prosti čas, strojegradnja in metalurgija, delajo pa tudi za gradbeništvo.

"Delamo sestavne dele za vozila, bagerje, stroje za gradbeništvo (Liebherr, Schwing, Mercedes ...), nosilce za baterije, blatnike, dele za avtodome, samo za Adrio Mobil denimo preko 750 izdelkov, ampak z outsourcing partnerji," našteva Natlačen.

Med izdelki jih 60 odstotkov prodajo v tujino, a tudi veliko njihove prodaje v Sloveniji njihovi slovenski partnerji potem izvozijo, na primer velike kosilnice SIP Šempeter, njihovi deli so vgrajeni tudi v manjših kosilnicah AL-KO, sodelujejo s podjetji Krpan, Akrapovič, so tudi razvojni dobavitelj za Magno, elektroindustrijo, preoblikujejo baker.

Razvoj kadrov in upogibanje mej

Trenutno zaposlujejo 40 ljudi, pri čemer posebno pozornost namenjajo razvoju kadra. "Temu letno že namenjamo od 200.000 do 250.000 evrov," pravi Natlačen. "Naš moto je, da upogibamo ali odmikamo meje. Vedno iščemo rešitev zunaj okvirov. Postavili smo sistem vrednot, da smo usmerjeni h kupcu, reševanju njegovih problemov, da smo inovativni, da delamo na dolgi rok, trajno, vzdržno, timsko, strastno, drzno, če je problem, vsi hočemo pomagati," doda Jenič. Še kako jih zanimajo dobri strojniki, mehatroniki za proizvodni ali ekonomisti za trgovski del, za katere vlada v Sloveniji velika konkurenca. Pa jih snubijo tudi s plačami?

"Plače so nadpovprečne - za 15 odstotkov višja osnova od osnove primerljivih podjetij, bistveno višji pa je variabilni del, imamo telovadnico, vodeno vadbo, trikrat na teden s trenerjem, plačamo tudi savno, bazen, tudi za družine, nudimo možnost veganske prehrane, pa jo mi plačamo, čeprav je dražja, ni v ospredju le denar," niza argumente Jenič.

Ko zaposleni pride v službo, ima že na omarici komunikacijski monitor, kjer se sooči z dnevnimi nalogami ali pa zgolj odtipka meni za malico, tako da izpostavljajo tudi nenehno komunikacijo.

"Ne želimo biti podjetje, ki je primerno za vse, ker potem si pač povprečen. Imamo svojo kulturo, vemo, da se vsak v njej ne znajde, v poskusni dobi se to razkrije. Namesto štipendij pa smo izbrani projektno pot. Študenti lahko za nas naredijo razvojni projekt, ki ga tudi plačamo. Tako imamo napravo, ki je bila ocenjena na 22.000 evrov, nato se se je vrednost podvojila, a kar je najbolj pomembno, ta naprava danes deluje," pravita direktorja. Višja strojna šola je projekt uvrstila tudi v učni načrt.

Kritika izobraževalnega in davčnega sistema

Solastnika smo izzvali tudi, kaj menita o pogojih in družbenih okoliščinah poslovnega okolja. "Ne bom zdaj udaril po tem, da so plače preveč obdavčene, kar je sicer res, ker moraš 60 odstotkov dati državi, ampak država nima prave smeri v šolskem sistemu, saj ne razvija pravega kadra in vrednot," je dejal Natlačen.

Se je pa o tem bolj razgovoril Jenič:"Slovenci smo deloven narod, davčna zakonodaja pa je točno nasprotje temu. Reči bi morali, da je delo vrednota in da cenimo, če nekdo dela. Če nekdo ne dela, pa je doma, ali pa če pride delat, je zelo mala razlika, kaj dobi. Nato pa nekdo, ki je zelo priden, dobi malo več od tistega, ki slabo dela, ali pa še malo več od tistega, ki sploh ne dela, namesto da bi bil zelo dobro plačan." Izpostavi še, da če imaš malo nadpovprečno plačo, od enega evra, ki ga da podjetje, 32 centov dobi zaposleni, kar je po njegovem mnenju kraja države.

"Tako okolje imamo, zato imamo problem, da izobražena delovna sila odhaja, uvažamo pa manj izobražene in to bi morali spremeniti. Če bi izobraženi ljudje prihajali v Slovenijo, bi ta lahko bila razvojni center za marsikaj. Spodbujati bi morali, da bodo tisti, ki bodo največ razvili, tudi vrhunsko plačani. Ta mindset v družbi bi morali spremeniti. Kot tudi, da se na podjetnike gleda kot na nekoga, ki si je nagrabil gore denarja za jahte. Midva nisva iz podjetja vzela še niti evra, vse, kar dobimo, vlagamo nazaj. Celo še več, kot zaslužimo, vlagamo. Celotna država ima korist, če bodo mala in srednja podjetja rasla ali se razvijala, ko bodo ustvarjala dobičke, bodo spodbujena, da podjetja razvijajo naprej, in vsi bomo imeli nekaj od tega, ker bo več davkov, več zaposlenih in krog bo sklenjen," svojo filozofijo zaključi Jenič.