Hisense Gorenje je v Ljubljani odprl prenovljen prodajni studio, ki se razprostira na 1200 kvadratnih metrih površine, v njem pa predstavljajo celovito ponudbo izdelkov blagovnih znamk Hisense in Gorenje. Tako so na enem mestu zbrali vse, od kuhinj, bele tehnike, malih gospodinjskih aparatov, sesalnikov in klimatskih naprav, do visokotehnoloških laserskih televizorjev. Družba Gorenje, ki ima v Evropi več kot 70-letno tradicijo, je sicer leta 2018 postala del korporacije Hisense, aprila letos bodo praznovali 73. obletnico obstoja na slovenskem trgu.
Podjetje Hisense ima po svetu več kot 160 poslovnih enot z več kot 100.000 zaposlenimi. Hisense Europe, ki ima sedež v Velenju, upravlja s 27 različnimi podjetji v Evropi, v katerih je zaposlenih skoraj 10.000 ljudi. Imajo tudi štiri centre za raziskave in razvoj, enega v Velenju, in tri proizvodne enote. Po številu prodanih televizorjev so v mesecu decembru prejšnjega leta postali številka ena na svetu.
Direktor podjetja Gorenje GSI Matjaž Vodopivec je povedal, da je podjetje Hisense Europe v Sloveniji največji izvoznik in drugi največji zaposlovalec v državi. "Vsak tretji prodan gospodinski aparat v Sloveniji je aparat blagovne znamke Gorenje," je izpostavil in dodal, da so z blagovno znamko Hisense na področju avdio-video segmenta osvojili več kot 20-odstotni tržni delež in so drugi igralec na slovenskem trgu po številu prodanih televizorjev.
Vodopivec je v prenovljenem studiu posebej izpostavil Hisense "TV Experience Room", center doživetij televizij, ki kupcem omogoča neposredno izkušnjo in doživetje laserskega televizorja Hisense. Razstavljeni so tudi ostali televizorji, ki se prilagajajo različnim scenarijem uporabe: od tistih za ljubitelje kina, športnih prenosov, do naprav, namenjenih igričarjem.
Filozofija usmerjena k uporabniku
Denis Oštir, direktor poslovnega razvoja operacijskega sistema VIDAA, je povedal, da je Hisense na slovensko tržišče prišel kot novi igralec, ki ga še nismo poznali. "Veseli smo, da lahko predstavimo vse, kar Hisense ponuja," je uvodoma dejal Oštir. "V televizijskem svetu se zelo veliko govori o tehnologijah: QLED, OLED, laserjih, kvantum dotih, na koncu pa velike večine uporabnikov to sploh ne zanima. Iščejo televizijo, ki je najbolj primerna njihovemu načinu uporabe. To je ena izmed stvari, ki smo jo začeli strateško predstavljati pred dvema letoma, da uporabniku ponudimo televizijo ne na podlagi njegove tehnične preference, ampak njegove uporabniške izkušnje."
Izpostavil je konzolo, na kateri uporabniki odgovorijo na vprašanja o tem, na kak način uporabljajo svojo televizijo: ali največ gledajo filme, imajo radi šport, spremljajo nadaljevanke, ali je njihova največja uporaba Youtube kot pri večini ljudi? Na podlagi odgovorov bo konzola predlagala, kateri televizijski sprejemnik bi bil najbolj primeren. "Tehnologijo postavljamo v ozadje. Zakaj? Ker vemo, da tehnologijo tako ali tako imamo kot tudi večina naših konkurentov. Pomembno je, da uporabnikom damo televizor, ki je zanje primeren."
Na vprašanje, kakšni televizorji gredo trenutno najbolj v prodajo, Oštir odgovarja, da večina ljudi kupuje 4K televizorje vstopnega razreda. "Velika večina ljudi kupuje preprosto največjo velikost, ki si jo lahko privošči za denar, ki ga ima." To ocenjuje kot zelo pametno odločitev. Analize kažejo, da gledanje vsebin spletnega portala YouTube predstavlja visok delež uporabe povsod po svetu, več kot 50 odstotkov. Gledamo tudi eno ali dve storitve pretočnega videa, v evropskem delu pa je še zmeraj visok delež vsebin kabelske in satelitske televizije. Oštir ocenjuje, da bo tako tudi ostalo, razlog vidi v tem, da je kakovost signala, ki ga dobimo, vrhunska - polna HD ločljivost, slika brez zamika, nekomprimirano, tudi 4K. Zelo malo je potreb po visoko zmogljivih televizorjih, najboljših primerkih, ki pomenijo morda pet odstotkov prodaje.
Kako pogosto pa televizorje menjavamo in kupujemo nove? Tudi na to ima sogovornik podatke iz prve roke. "Leto 2020 nam je pokvarilo statistiko. To leto je bilo globalno gledano ekstremno leto, saj smo menjavali televizije tudi na 3 do 4 leta. Ljudje so namreč veliko časa preživljali doma. Zadnji dve leti pa se je trg pametnih televizij že dvakrat skrčil. Za deset odstotkov približno se je zmanjšala prodaja, a dolgoročno povprečje zamenjave ostaja približno pet let in pol." Proizvajalec pa opaža, da uporabniki televizije tudi po petih letih in pol - to obdobje velja za slovenske uporabnike, v zahodni Evropi je ta čas kakšno leto daljši - ne zavržejo, ampak jo kot sekundarno napravo uporabljajo še kakšna tri leta. Je pa danes povprečna velikost televizorjev, prodanih v Sloveniji 50 palcev, torej 127 centimetrov, globalno pa diagonale zaslonov rastejo približno za 2 do 3 palce na leto, zaključi Oštir.