Kakovost zraka, ki ga dihamo v prostorih, ima neposreden učinek na naše zdravje pa tudi na produktivnost. Kljub morda na prvi pogled zmotnemu prepričanju pa ljudje v povprečju preživimo v zaprtih prostorih, torej doma, na delu, v šoli, vrtcih, trgovinah, restavracijah in drugje, kar okoli 90 odstotkov dneva, zato je kakovost notranjega zraka za naše zdravje izrednega pomena.
In zmotno je razmišljanje, da je zrak lahko onesnažen samo zunaj. Prav nasprotno; nekatere raziskave kažejo, da je lahko stopnja onesnaženosti zraka v zaprtih prostorih od dva- do petkrat višja kot zunaj. Kakovost zraka v bivalnih oziroma zaprtih prostorih vpliva na naše počutje in dolgoročno tudi na zdravje, kar ima širši vpliv na celotno družbo. Zato je prezračevanje prostorov eden od pomembnih higienskih ukrepov za preprečevanje širjenja številnih povzročiteljev nalezljivih bolezni, ki se prenašajo prek zraka, kar smo kot družba spoznali tudi med pandemijo koronavirusa.
Kakovost zraka je tudi eden ključnih, morda celo eden najpomembnejših dejavnikov, ki vpliva na udobje bivanja v stavbah. Glavni kazalniki kakovosti zraka so vsebnost kisika, ustrezna raven vlage in prisotnost vonjav ter škodljivih snovi. Ustrezno kakovost zraka lahko dosežemo le s pravilnim prezračevanjem, pri čemer moramo upoštevati, da ima prezračevanje velik vpliv na porabo energije, kar je še posebej pomembno, ko ogrevamo objekte. Toplotne izgube v stavbah se namreč delijo na ventilacijske, ki nastajajo zaradi prezračevanja, in transmisijske, ki nastanejo zaradi prehoda toplote skozi stavbni ovoj.
Rekuperacija je ključ do učinkovitosti
Strokovnjaki radi povedo, da so zamenjava starih lesenih oken s sodobnimi, tesnimi okni in nenehne ambicije po varčevanju pri ogrevanju sicer zmanjšale porabo energije, a so v številnih primerih tudi poslabšale kakovost zraka in razmere za bivanje. Res je, da so stara, pogosto tudi slabo tesna okna omogočala naravno prezračevanje, ki je sicer zmanjšalo možnost kondenzacije in nastanka plesni. Kajti slabša kakovost zraka lahko povzroči različne zdravstvene težave, te pa se pogosto kažejo šele po daljšem obdobju.
Zato je pomembno, da zrak, ki ga vdihujemo v prostorih, ni le izmenjan, temveč tudi čim bolj kakovosten. To nas že pripelje do spoznanja, da brez tehnične pomoči v obliki prezračevalnega sistema tega ne bo mogoče doseči. Sodobni prezračevalni sistemi zato vključujejo funkcijo filtracije zraka, kar je še posebej pomembno spomladi, ko so v zraku tudi številni alergeni, hkrati pa prezračevalni sistemi ponujajo tudi rekuperacijo, ki dodatno izboljša učinkovitost prezračevanja. Tudi zato je v luči zelenega prehoda vlaganje v prezračevalne sisteme z rekuperacijo podprto tudi s subvencijami.
Kajti medtem ko so bile do zdaj politike večinoma osredotočene na omejevanje onesnaževal v zunanjem okolju, je po opozorilih stroke, da bi bilo treba več pozornosti nameniti tudi kakovosti notranjega zraka, zdaj podpora na voljo tudi za rešitve notranjega zraka. Velika težava je tudi čezmerna vlaga v prostorih, ki je lahko povezana z razvojem plesni, pršic in bakterij. Povprečna družina s svojimi vsakodnevnimi opravili v zrak izpusti veliko vlage, kar lahko povzroči kondenzacijo na oknih in poslabšanje bivalnih razmer.
Energetska učinkovitost in zdravo bivalno okolje se ne izključujeta
Morda je presenetljivo, a raziskave razkrivajo, da izpostavljenost slabemu zraku v notranjih prostorih lahko vpliva tudi na življenjsko dobo. Številne negativne vplive na zdravje bi lahko preprečili z ustreznim prezračevanjem ob hkratni energijski učinkovitosti.
Ko govorimo o zagotavljanju kakovosti zraka, je to neizogibno povezano tudi s povečanjem energijske učinkovitosti stavb. Energetska učinkovitost in zdravo bivalno okolje se namreč ne izključujeta – ukrepi, kot so rekuperacija toplote, regulacija prezračevanja glede na kakovost zraka in uporaba nevtralnih gradbenih materialov, omogočajo doseganje obeh ciljev.
Čeprav so evropski standardi za prezračevanje na voljo, ti niso obvezni v vseh državah članicah EU, kar pomeni, da se kakovost zraka v notranjih prostorih po Evropi razlikuje. V zadnjih desetletjih se je kakovost zunanjega zraka izboljšala, predvsem v industrijsko razvitih državah, a je kakovost zraka v zaprtih prostorih pogosto slabša zaradi varčevanja z energijo, zmanjšanja prezračevanja in uporabe novih materialov. To vpliva na zdravje ljudi, saj statistike kažejo razmah alergij in bolezni dihal v zadnjih dveh desetletjih.
Premajhno je zavedanje, kakšne težave povzroča vlaga
Pomanjkanje jasnih standardov za kakovost notranjega zraka in nezadostno prezračevanje pomenita veliko težavo. Strokovnjaki opozarjajo, da je treba bolje regulirati vgradnjo materialov in prezračevalne standarde, da bi zmanjšali negativne vplive na zdravje. V Sloveniji še vedno obstaja veliko objektov brez ustreznega prezračevanja, kar pomeni tveganje za zdravje.
Premajhno je tudi zavedanje, da čezmerna relativna zračna vlaga in vlaga v gradbeni konstrukciji ustvarjata pogoje za številne težave, med katerimi so možnost razvoja plesni, pojav pršic in bakterij. Izpostavljenost vlagi notranjega okolja pa je povezana z dihalnimi težavami, celo z napadi astme.
A pomemben ustvarjalec vlage v prostorih je tudi človek. Si lahko predstavljate, da povprečna štiričlanska družina z običajnimi vsakodnevnimi opravili vsak dan v zrak izpusti 15 litrov vlage, zgolj iz izdihanega zraka? Ta vlaga se absorbira v stene, a le dotlej, dokler ni dosežena kritična meja, ko vlaga nima več kam. In pravo znamenje za alarm je, opozarjajo strokovnjaki, kondenz, ki se začne na oknu nabirati v nekoliko hladnejših dneh. Kar ste morda že lahko opazili v vmesnih tednih po naglem slovesu poletja, ko se je zunanji zrak izrazito ohladil, da so bile temperature v prostorih naenkrat veliko višje od zunanjih.
Sindrom bolnih stavb vpliva predvsem na ljudi
Trend izrazitega tesnjenja stavb iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ki je bil predvsem posledica energetske krize, je zanemaril številne ključne dejavnike energetske učinkovitosti, zato od takrat govorimo tudi o tako imenovanjem sindromu bolnih stavb, ki pomembno vpliva ne le na stavbe, ampak predvsem na kakovost bivanja posameznikov v njih.
Uporabniki takšnih stavb se v največji meri pritožujejo zaradi simptomov, ki so povezani z akutnim neugodjem, ki ga spremljajo glavobol, draženje oči, nosu in grla, suh kašelj, suha ali srbeča koža, omotica, slabost, težave s koncentracijo, utrujenost in občutljivost za vonjave. Vzrok teh simptomov ni znan, jih pa večina mine kmalu po odhodu iz stavbe.
Ko govorimo o izboljšanju energetske učinkovitosti stavb, je pomembno, da ta ne poslabša kakovosti zraka v stavbah, in seveda obrnjeno, da prizadevanje za kakovosten zrak ne zahteva prevelikega davka pri energetski učinkovitosti stavb. Energijska učinkovitost in dobro zdravo notranje okolje se ne izključujeta, trdi stroka, vendar je bilo to zavedanje v preteklosti premalo prisotno. Na voljo je več ukrepov za dosego obeh ciljev hkrati.
Kako lahko prezračujete obstoječe stanovanjske objekte?
Naravno prezračevanje
Čeprav skozi slabo zatesnjena okna in vrata v prostore nehote vdira zrak, je treba zadostne količine svežega zraka v objektih, kjer ni prezračevalnega sistema, zagotoviti tudi z odpiranjem oken. Energetsko najučinkovitejše je intenzivno prezračevanje z odpiranjem oken in vrat na stežaj, da se ustvari prepih. Priporočljivo je zračenje trikrat na dan za kratek čas (od 3 do 5 minut). Dolgotrajno zračenje s priprtimi okni (okno na nagib) pa je energetsko precej manj učinkovito in zato tudi stroškovno potratno.
Mehansko prezračevanje
Sodobni sistemi mehanskega prezračevanja delujejo po načelu rekuperacije, pri čemer prenosniki toplote omogočajo prenos toplote iz izstopajočega zraka na vstopajoči svež zrak. Ker vgradnja centralnih prezračevalnih sistemov zaradi zahtevnih gradbenih posegov v obstoječih stavbah ni pogosta, je dobrodošla in tudi cenovno sprejemljiva rešitev decentralizirano prezračevanje. Rekuperatorske enote so smiselno nameščene na zunanje stene stavbe. Vgradnja je hitra in preprosta, okviren strošek za dvosobno stanovanje pa lahko znaša od okoli 1.000 evrov naprej. Naložba se povrne z energijskimi prihranki, saj lahko naprava povrne do 85 odstotkov toplote iz odpadnega zraka. Poleg varčevanja z energijo takšne naprave izboljšajo bivalne razmere, a sta za optimalno delovanje potrebna redno vzdrževanje in menjava filtrov.
Današnje novogradnje v veliki meri sledijo nizkoenergetskemu principu, za starejše stavbe pa je to mogoče do določene mere doseči le z naknadnimi ukrepi. Vsekakor pa je skupni imenovalec energetsko učinkovitega prezračevanja ne glede na stanje in starost objekta vračanje toplote zavrženega zraka oziroma rekuperacija. K temu je, glede na stanje objekta, treba dodati še regulacijo prezračevanja po potrebi (glede na kakovost zraka), filtriranje in čiščenje zraka, zmanjšanje onesnaženja notranjega zraka, rabo nevtralnih gradbenih materialov, konstrukcijske rešitve, ki izničujejo možnost pojava vlage, in druge.
Ker je klasično prezračevanje, še posebej v zimskem času, povsem nasprotno ambicijam po varčevanju z energijo, so posamezniki z zmanjšanjem količine prezračevanja, da s tem ne bi višali računov za energijo, vplivali tudi na kakovost zraka v prostorih.
Danes te težave izjemno učinkovito odpravljajo decentralizirani sistemi prezračevanja, ki so še posebej primerni za vgradnjo v obstoječe objekte. Njihova funkcija je, da iz prostorov samodejno odvajajo izrabljen zrak z neprijetnimi vonjavami, odvečno vlago in škodljive snovi ter dovajajo svež in filtriran zrak. Ker znižujejo raven vlage v prostoru, zagotavljajo tudi primerno zdravo stanje zgradbe in klime ter preprečujejo nastanek plesni in ugodnih življenjskih razmer za pršice. Takšni sistemi hkrati preprečujejo tudi prepih, ob pomoči filtrov, ki učinkovito preprečujejo vhod alergenov, pa tudi olajšajo življenje alergikom.
In koliko takšno prezračevanje stane? Ob povprečni porabi energije 5,2 vata in delovanju 24 ur na dan štiri rekuperatorske enote vsak dan porabijo za 0,5 kilovatne ure energije, kar ob trenutnih reguliranih cenah električne energije po 0,12 centra za kilovatno uro pomeni manj kot 22 evrov na leto. Filtri v rekuperatorski enoti so trajni in jih je mogoče prati pod tekočo vodo, lahko pa izberete tudi filtre za cvetni prah, ki so še posebej primerni za alergike in ljudi z občutljivim zdravjem.
