Vse pogosteje se srečujemo s primeri, ko posameznik odlaša z upokojitvijo. Razlogi, zakaj ljudje ostajajo delovno aktivni tudi po izpolnitvi pogojev za upokojitev, so najpogosteje finančne narave: preostale kreditne obveznosti, pomoč pri krpanju družinskega proračuna in še kaj, kar je s pokojnino težje pokrivati kot s plačo.
Z upokojitvijo začnemo mesečno prejemati zgolj del svoje plače. Prejemki se torej znižajo. S pravočasno odločitvijo za varčevanje za pokojnino je tudi ta zagata premostljiva. Dojemljivost za varčevanje za dodatno pokojnino se pri posamezniku poveča nekje po 45. letu. Do takrat so skrbi, zlasti finančne, usmerjene predvsem na dom, družino in druge materialne dobrine. Trenutek upokojitve je za mlajše, tiste na začetku delovne poti, zelo oddaljena prihodnost. Vprašanje upokojitve je tako "v drugem planu".
Upokojitev je treba načrtovati
Starostna upokojitev je ena pomembnejših prelomnic v življenju posameznika. Zato se je velja lotiti preudarno, ciljno, torej načrtovano. Ena od nujnih odločitev je izbira enega ali več finančnih produktov, ki so za tako dolgoročno obliko varčevanja primerni. Klasično varčevanje v depozitih ni ustrezno - ne po ročnosti in že vrsto let tudi ne po donosnosti.
Dodatno pokojninsko zavarovanje vključuje davčno spodbudo, starosti prilagojeno naložbeno politiko in izplačevanje v obliki dosmrtne pokojninske rente. Breme načrtovanja upokojitve je tako bistveno lažje - potrebna je le pravočasna odločitev za varčevanje.
Izračun pokaže veliko razliko
Prelaganje odločitve glede varčevanja za pokojnino na kasnejša leta se lahko izkaže kot draga napaka. Razlog tiči v obrestnoobrestnem računu, katerega moč se izkaže šele s časom.
Orišimo s preprostim primerom.
Vzemimo dve osebi, obe se upokojita pri 65 letih. Oseba A je stara 45, oseba B pa 25 let. Obe za varčevanje namenita enak znesek, 50 evrov mesečno. Če v izračunu upoštevamo 3-odstotni letni donos, oseba A privarčuje 16 tisoč, oseba B pa 46 tisoč evrov. Oseba A, ki je odločitev za varčevanje sprejela pozno, varčuje polovico manj časa in privarčuje vsega tretjino zneska, kot oseba B, ki je odločitev za varčevanje sprejela na začetku svoje poklicne poti.
Gornji izračun lahko tudi dopolnimo: če bi 45-letnik do upokojitve želel privarčevati enak znesek kot 25-letnik, bi za to namesto 50 evrov mesečno moral nameniti kar 140 evrov!
Privlačna in varna naložbena politika
Varčevanje se v dodatnem pokojninskem zavarovanju izvaja z naložbeno politiko življenjskega cikla. V ponudbi so tri različne naložbene politike: varčevanje v delniškem skladu, skladu z uravnoteženo naložbeno politiko ali v obvezniškem skladu z zagotovljeno zajamčeno donosnostjo.
Naložbena politika življenjskega cikla, poenostavljeno, poteka na naslednji način: posameznik za dodatno pokojnino varčuje z naložbeno politiko, kjer so naložbena tveganja prilagojena njegovi starosti. Mlajšim do upokojitve manjka še precej let. Tudi štiri desetletja. Zato je zanje primerna izbira varčevanje v skladu z delniško naložbeno politiko, saj lahko na dolgi rok s pričakovano višjimi donosi privarčujejo več. Bolj ko se posameznik približuje trenutku upokojitve, konservativnejša postaja naložbena politika. Zadnja leta pred upokojitvijo je varčevanje mogoče le v skladu z zagotovljeno zajamčeno donosnostjo. Z upokojitvijo varčevanje doživi svoj namen - prihranke začne varčevalec uživati v obliki dodatne pokojnine.
Ali lahko pogrešite 50 evrov za varčevanje?
To je približno 1,7 evra na dan. Ta strošek je nižji, kot stane vsakodnevna razvada - kava. V primeru dodatnega pokojninskega zavarovanja vam pomaga varčevati tudi država. Za znesek varčevanja se namreč prizna olajšava pri dohodnini (v povprečju 27 odstotkov). V tem primeru za varčevanje "plačate" bistveno manj, v povprečju le 37 evrov.
Odlaganje varčevanja za pokojnino v prihodnost je draga napaka že danes
Odlašanje z varčevanjem pomeni, da bo na koncu treba plačati več. Pozna odločitev je osebni "davek", ki ga bo posameznik tako ali drugače poravnal - samemu sebi. Zato izkoristite privilegij pravočasne odločitve.
