Dobra mreža je tisto, zaradi česar je avstrijska Koroška tako posebna

Neuniverzitetna raziskovalna organizacija je bila ustanovljena leta 2018 z vizijo podpore domači industriji na področju elektronike in programsko podprtih sistemov. Družba SAL se je razširila in se ponaša z ekipo 330 zaposlenih iz 40 držav. Postala je raziskovalni center svetovnega slovesa ter pionir na področju elektronike in sistemov, ki temeljijo na programski opremi. V intervjuju generalna direktorica dr. Christina Hirschl pripoveduje o sodelovanju, razvojnih priložnostih in svojem osebnem zagonu.

Gospa dr. Hirschl, Koroška je kot inovacijsko središče znana predvsem po izjemnih povezavah med znanostjo in gospodarstvom. Kakšno vlogo ima pri tem družba SAL?

»Na splošno je SAL nekakšen most med temeljnimi raziskavami na univerzah in SAL na eni strani ter med SAL in industrijo na drugi. Industrijske raziskave navadno vključimo, ko postane jasno, da se bo prvotna zamisel s papirja v bližnji prihodnosti razvila v konkreten izdelek. Pri tem je dobra referenčna točka tako imenovana stopnja tehnološke pripravljenosti, stopnja zrelosti tehnologije, ki je tako rekoč pot na prodajne police. Predvsem si prizadevamo premostiti težave, s katerimi se industrija navadno srečuje v tej verigi, in jih čim učinkoviteje odpraviti. Kakšna so na primer vprašanja, ki zanimajo univerze? Kaj se dogaja na strokovnih konferencah? In kaj je novega v tako imenovanih raziskavah blue sky? SAL je na tem področju dobro obveščen in prepoznava teme, ki bi lahko bile v prihodnosti zanimive tudi za industrijo.«

Zakaj menite, da je Koroška še posebej zanimiva za informacijske in komunikacijske tehnologije ter mikroelektroniko?

»Menim, da je dobra mreža tista, zaradi česar je Koroška tako posebna. Ko na ravni regije ugotovite in razvijete določene prednosti in možnosti, se v takšni regiji skoraj samodejno ustanovijo druga podobno misleča podjetja. Na področju informacijske in komunikacijske tehnologije ter mikroelektronike je povezava med Koroško in Štajersko v zadnjih letih postala izjemno močna. Podjetja, kot so Infineon, AMS, AT&S, NXP in TDK, opravijo vse preostalo – in kot močni korporativni partnerji prispevajo k temu, da je Koroška postala privlačna regija. Mislim, da se nekatere stvari okoli takšnega ekosistema preprosto razvijejo same od sebe. Seveda pa lahko govorimo tudi o nekakšni sinergiji s ponudbo na Koroškem. Kajti če razmišljamo globalno, si na Koroškem na področju usklajevanja poklicnega in družinskega življenja, kakovosti življenja, varnosti in izobraževanja res ne moremo želeti ničesar boljšega. Na kratko: informacijska in komunikacijska tehnologija ter mikroelektronika sta na Koroškem ustvarili pomembno področje, ki ga je treba tudi v prihodnje spodbujati. Skupaj z osnovnimi zahtevami in prednostmi same regije so pogoji tako rekoč idealni, tako na poklicnem kot zasebnem področju.«

Tako rekoč avstrijska Silicijeva dolina?

»Vsekakor! Menim, da je fenomenalno, da se je južna Avstrija v zadnjih letih tako dobro pozicionirala in razvila, saj smo na področju mikroelektronike resnično veliko dosegli. S prostori za raziskave, ki na primer obsegajo neto 1.400 kvadratnih metrov, smo na primer v Evropi po površini med petimi ali šestimi najboljšimi regijami. Ne nazadnje tako imenovani grozd Silicijeve Alpe, ki deluje kot mrežni partner med Koroško in Štajersko, zagotavlja, da smo kot regija res v zelo dobrem položaju. Že zdaj lahko govorimo o Silicijevi dolini.«

Kako bi uvrstili mikroelektronsko industrijo na Koroškem v evropsko primerjavo, kje je Koroška v tem trenutku in kako si želi napredovati?

»V splošnem menim, da se je Koroška zelo dobro pozicionirala. Pred kratkim me je na primer razveselilo dejstvo, da bo novi program financiranja Chips JU v Avstrijo prinesel precejšnja sredstva za raziskave na področju mikroelektronike, kar bo neposredno vplivalo tudi na Koroško. To konkretno pomeni: imamo veliko partnerjev iz podjetij in raziskovalnih centrov, ki zmagujejo na zelo konkurenčnih razpisih programa Horizon Europe in jih ne izvajajo v Avstriji. Poleg podjetij Infineon in AVL je bil med prvimi tremi tudi SAL. Nekako je bila to kot pika na i. Vendar se tudi poleg tega na Koroškem trenutno veliko dogaja. Da resnično postajamo del velike slike, se na primer zavedam ob dejstvu, da med drugim dobivamo povpraševanja od velikih evropskih akterjev, kot so CEA-Leti, IMEC in Fraunhoferjev inštitut, in tudi tu imamo zdaj pomembno vlogo.«

Družba SAL ni dejavna le na mednarodni ravni, temveč je tudi partner malih in srednjih podjetij v regiji. S kakšnim namenom?

»Dejansko obstaja veliko število manjših partnerjev, ki so vključeni v naš ekosistem in uporabljajo mrežo družbe SAL. Za nas ni odločilen obseg oziroma to, koliko denarja partner vloži v naš raziskovalni center, ampak to, kakšen je rezultat, kakšen vpliv ima projekt na donosnost ali trajnost, kakšen vpliv ima na družbo. Številni projekti, pri katerih sodelujemo, so dolgoročni. Še danes mi je v veliko veselje, da ga lahko doživim v vsakdanjem življenju, da se srečam s končnim izdelkom na polici v trgovini. Poleg tega je podpiranje domačega kraja, pomoč regiji, v kateri delam in živim, da se razvija, prav tako del moje poklicne etike in je enako pomembno kot mednarodni uspeh.«

Vrnimo se spet k vam ... Doktorirali ste iz fizike in vaša doktorska disertacija obravnava »kaotične lastnosti tekočin«. Koliko kaosa prenese znanost? Ali niso pogosto nepredvidene stvari tiste, ki nas spodbudijo, da dosežemo nove ravni?

»Da, to res pove vse. V svoji disertaciji sem se ukvarjala s tako imenovano teorijo kaosa oziroma z vprašanjem, kako lahko majhna sprememba v sistemu spremeni celoten sistem. Menim, da vsi poznamo prispodobo metulja iz Avstralije, ki z enim samim zamahom kril Evropo pahne v kaos. To je svet, ki sem ga takrat navdušeno raziskovala. Vendar sem sčasoma ugotovila, da v tem kontekstu pogrešam tudi ključni vidik znanosti. Danes se mi zdijo raziskave še posebej privlačne, če imajo kakršenkoli vpliv. Je naš svet postal nekoliko boljši, hladnejši, varnejši, učinkovitejši, bolj ekološki? Takšne stvari me spodbujajo. Prav tako se mi zdi spodbudno, ko različni ljudje delajo pri skupnem projektu. V mojih očeh je to vir inovacij. Včasih se je treba le zbrati ob skodelici kave v kuhinji, se pogovoriti in narediti nekaj zapiskov na tablo v kotu. Z drugimi besedami: ko pravi ljudje skupaj pijejo kavo, se pogosto zgodijo velike stvari. Prepričana sem, da so sodelovanje pa tudi individualnost in posebnosti ključne besede današnjega časa.