Delovna sreča je eden najpomembnejših dejavnikov uspeha sodobnih organizacij

Pri delu po podatkih State of the Global Workplace preživimo 81.396 ur. Globalne raziskave kažejo, da blizu 80 odstotkov ljudi na delovnem mestu ni srečnih. Za veliko ljudi je njihovo delo le služba: naporna, stresna in neprijetna, nekaj, kar počnejo zato, ker so plačani. In takšni občutki vplivajo tudi na to, da je na svetu zavzetih samo 23 odstotkov zaposlenih. V Evropi je ta številka še nižja, saj dosegamo samo 13-odstotno stopnjo. Stroški tako nizke zavzetosti po podatkih podjetja Gallup predstavljajo kar devet odstotkov globalnega BDP oziroma 8,9 bilijona ameriških dolarjev.

Delo je dejavnik, skozi katerega se ljudje najmočneje opredeljujemo, saj pri delu, v službi, s sodelavci preživimo velik del odraslega življenja. In ko za nekaj porabimo toliko časa, bi morali v tem uživati, počutiti bi se morali izpolnjeni, dajati bi nam moralo energijo, nas osrečevati.

Delovna sreča je ključ do (poslovnega) uspeha

Biti srečen je želja slehernega izmed nas že iz antičnih časov, ko je Aristotel zagovarjal, da je sreča najvišji cilj človekovega življenja. In prav sreča prihaja vedno bolj v ospredje tudi v delovnem okolju – kot način delovanja sodobnih organizacij, vodenja in spreminjanja našega odnosa do dela.

Delovna sreča je ključna strateška usmeritev na ljudi usmerjene organizacijske kulture, ki podpira ustvarjanje pozitivne delovne izkušnje zaposlenih in privlačne znamke delodajalca. Spodbuja, da koristimo resnični potencial zaposlenih, ki so naš najpomembnejši strateški kapital in največja konkurenčna prednost.

Srečni zaposleni so

• Dokazano so bolj učinkoviti, posledično pa tudi bolj uspešni pri delu.
• Bolj so zavzeti, produktivni, ustvarjalni, motivirani, manj so pod stresom in bolj so zdravi.
• Boljše sodelujejo in komunicirajo drug z drugim, razmišljajo bolj prožno, se bolje odločajo, so boljši ekipni igralci in voditelji ter so bolj nagnjeni k vseživljenjskemu učenju.
• V večji meri osrečujejo stranke.

Organizacije, ki podpirajo delovno srečo svojih zaposlenih

• Dosegajo boljše prodajne rezultate, višje dobičke, njihove naložbe so bolj donosne, kapitalska vrednost na trgu je višja, stranke so bolj lojalne. Raziskava Univerze Warvick in Shawna Achorja je recimo pokazala, da srečni zaposleni ustvarijo do 37 odstotkov boljše prodajne rezultate in so za 31 odstotkov produktivnejši.
• Lažje se prilagajajo kriznim situacijam in potrebam trga.
• Prisotnega je manj absentizma, fluktuacija zaposlenih je nižja, za iskanje in uvajanje novih ljudi porabijo manj denarja in časa.
• Imajo odlično izhodišče, da pritegnejo najboljše talente, ki jim je delo bolj pomembno kot dobra plača, dizajnerske pisarne, službeni avto in dobro zveneč naziv na vizitki.

Organizacija raste, ko rastejo ljudje

Zagotavljanje dobrega počutja zaposlenih in skrb za pozitivne medsebojne odnose sta v delovnih okoljih že vrsto let v porastu. Številne raziskave potrjujejo, da to ključno prispeva k bolj uspešnemu razvoju in rasti zaposlenih ter organizacij. Hkrati ponuja tudi ustrezne rešitve za izzive, povezane s prihodnostjo dela, s katerimi se je treba soočiti in jih bo treba ustrezno in hitro reševati.

Študije kažejo, da bi lahko bil prav koncept delovne sreče eden najpomembnejših dejavnikov uspeha za organizacije prihodnosti. Med vodji in zaposlenimi namreč spodbuja usklajeno soustvarjanje v ljudi usmerjenih organizacijskih kultur in delovnih okolij, kjer so v ospredju dobri odnosi in doseganje pozitivnih rezultatov, psihološka varnost in stabilnost, pozitivna miselna naravnanost, vseživljenjsko učenje, usklajevanje delovnega in zasebnega življenja, zmanjševanje stresa na delovnem mestu in razvoj mehkih veščin, s čimer bistveno pripomorejo tudi k sreči zaposlenih zunaj delovnega okolja. Skrb za zaposlene je način delovnega življenja.

Nedavna anketa Palete znanj o tem, kako dobri so pri delu v Sloveniji, pa je pokazala, da je skrb za ljudi še vedno premalo strateško vodena.

Kar pri 70 odstotkov sodelujočih nihče ne skrbi za dobro počutje zaposlenih oziroma ne vedo, ali kdo skrbi. Tam, kjer je skrb prisotna, pa so sodelujoči najpogosteje (v 57 %) navedli, da skrbijo vsi po malem. V primerjavi z minulim letom je upadel odstotek tistih, ki menijo, da za dobro počutje skrbi vodja (z lanskih 42 % na 37 %). Udeleženi (26 %) pravijo, da to počne Kadrovska služba, pri 12 % manager delovne sreče.

Manager delovne sreče je gonilo ustvarjanja in ohranjanja srečne ter uspešne organizacije

V času, ko produktivnost našega gospodarstva po poročilu o produktivnosti Urada za makroekonomske analize in razvoj precej zaostaja za evropskim povprečjem, ko se veliko ljudi sooča z izgorelostjo, ko se organizacije soočajo s pomanjkanjem kadrov in ko na trg dela vstopajo mladi, ki imajo drugačno razmišljanje, pričakovanja in vrednote od nas, manager delovne sreče na strateškem nivoju prevzema odgovornost za skrb za dobro počutje zaposlenih in za ustvarjanje spodbudnih in pozitivnih delovnih okolij, v katerih lahko rastejo in se razvijajo.

Manager delovne sreče (Chief Happiness Officer) je v svetu že precej pogost poklic. Hiter pogled na omrežju LinkedIn pokaže, da se s tem nazivom opredeljuje okoli 6000 uporabnikov omrežja. Število pa narašča, saj se vedno več organizacij zaveda, da je delovna sreča zaposlenih eden najpomembnejših dejavnikov za uspeh.

Manager delovne sreče je odgovoren za različne projekte, ki osrečujejo ljudi pri delu in dvigujejo ekipnega duha, in redno spremlja, kako se počutijo sodelavci. Je most med zaposlenimi in vodstvom, med internimi komunikatorji in oddelkom za upravljanje človeških virov, med zaposlenimi in kadrovsko službo. Zato je zelo pomembno, da ima njihovo podporo, predvsem pa podporo vodstva.

V svetu in pri nas je na voljo kar nekaj možnosti za pridobivanje dodatnega znanja o delovni sreči in delovanju managerjev delovne sreče. V Sloveniji je to Mednarodna akademija za managerje delovne sreče, ki jo Paleta znanj 8. oktobra organizira že šestič. Program 12-tedenskega izobraževanja temelji na ugotovitvah najnovejših raziskav in trendov s področij delovne sreče, vodenja, psihologije, nevroznanosti, sociologije, managementa in ekonomije. Udeleženci se z delovno srečo spoznajo na osebnem, timskem in organizacijsko-strateškem nivoju ter dobijo vpogled v najboljše globalne prakse in orodja, s katerimi jo uspešno prenesejo in živijo v praksi.

Delovna sreča je način življenja

Pogosto prevladuje mnenje, da srečo prinašajo višja plača, napredovanja, bonusi, sadje, ki je vedno na voljo. Vse to pomaga k zadovoljstvu. Ljudi pa najbolj, tako v življenju kot pri delu, osrečujejo odnosi in rezultati.

Ljudje smo srečni pri delu, ko opravljamo dobro, smiselno, pomembno delo, takšno, s katerim prispevamo k spremembam v življenju ljudi, v delovanju organizacij, k spremembam v družbi. In v njem uživamo in smo nanj ponosni.

Srečni pri delu smo tudi, ko se s sodelavci spoštujemo, cenimo, si zaupamo in pomagamo ter se imamo preprosto radi. Odlično sodelujemo, se razumemo, se znamo pogovarjati in se počutimo varne tudi takrat, ko naredimo napako.

Ko govorimo o delovni sreči, mislimo na srečo, ki je resna in odgovorna zadeva in je več kot rumeni smeški, mavrice in samorogi. Na tisto srečo, ko nismo prisilno pozitivni 24 ur na dan in ni vedno vse na 100 odstotkov. Govorimo o sreči, ki prihaja iz pripravljenosti na življenje, da prevzamemo odgovornost, da smo pripravljeni na izzive življenja, se soočimo z njimi, si zaupamo in se zavedamo, da smo sposobni ustvarjati pozitivne izkušnje. To je sreča, za katero se moramo potruditi vsak dan. Ker nihče ne more biti srečen namesto nas.

Rezultati ankete Kako dobri so naši dnevi pri delu? so pokazali tudi, da kar 79 % sodelujočih rado opravlja svoje delo. Samo slaba polovica (41 %) jih meni, da so njihova delovna okolja srečna ali zelo srečna. Sodelujoči so svojim delovnim okoljem podelili povprečno oceno 3,2, lani je bila 3,3. Odnose s sodelavci so ocenili z oceno 3,7 (lani 3,9), odnose z vodjo pa z oceno 3,5 (lani 3,7).

Slabi odnosi in preobremenjenost sta ključni oviri na poti do srečnejših delovnih okolij

Na lestvici dejavnikov, ki najbolj vplivajo na slab delovni dan, je že šesto leto zapored zmagovalec z 51 odstotki preobremenjenost z delom. Sledijo s 40 odstotki slabo/negativno vzdušje in odnosi med sodelavci (govorice, obrekovanje, podtikanja ...), z 39 odstotki odnos vodje/nadrejenega in s 27 odstotki sodelavci, ki se nenehno pritožujejo. Prvo peterico zaokrožuje dejavnik nezadovoljstvo s plačo in nadomestili s 25 odstotki in se je prvič uvrstil tako visoko.

Kako pomembni so odnosi, pa ne samo pri delu, ampak tudi v življenju nasploh, je pokazala tudi najdaljša študija odraslega življenja Harvard Study of Adult Development, katere ključna ugotovitev je, da se dobro življenje gradi z dobrimi odnosi. Pogosto pa smo v organizacijah prioritetno usmerjeni na rezultate oziroma številke. Na odnose pozabimo ali pa jih odložimo za kdaj drugič. Pogosto verjamemo, da zanje ni treba kaj dosti narediti. Vendar dobri odnosi (ki vodijo do recimo večje produktivnosti, uspešnosti) ne nastanejo kar tako. Pomembna so odločna, načrtovana, konsistentna vsakodnevna prizadevanja.

Ljudje smo družabna bitja, pomemben nam je občutek pripadnosti, saj od nekdaj živimo v plemenih. Skupaj nam je lažje; pametnejši smo, sposobnejši in bolje delamo. Sodelavcev si načeloma ne moremo izbrati. Nekdo na enem prostoru zbere skupaj različne ljudi in potem se od nas pričakuje, da dobro delamo, da smo učinkoviti, da dosegamo odlične rezultate. Vsak pa ima svoj značaj, svoje razmišljanje, svoje poglede na delo in na podjetje ter na to, kam gremo. Zato je tako zelo pomembno, da se uskladimo, nastavimo na isto smer, sprejmemo skupne cilje, si postavimo skupna pravila delovanja in sodelovanja. Ni potrebno, da so nam vsi všeč, dobro pa je, da smo spoštljivi drug do drugega, vljudni, prijazni.

Pot do delovne sreče se prične pri vsakem od nas

Vsak je lahko srečen pri delu, saj na svojo srečo lahko vplivamo. Strokovnjaki in znanstveniki, ki se zadnjih dvajset let aktivno ukvarjajo z raziskovanjem sreče, pravijo, da je le okoli 50 odstotkov naše sreče genetsko pogojene, ostalo je odvisno od nas; v veliki meri od našega razmišljanja in odnosa do življenja.

Zato najprej poskrbimo za svojo srečo. En sam človek lahko spremeni ozračje v delovnem okolju. Že samo jutranji pozdrav, pospremljen z nasmehom, prosim in hvala lahko naredijo veliko spremembo. Dokazano je, da lahko z enim dobrim, prijaznim dejanjem, s svojo pozitivno naravnanostjo posredno osrečimo kar do 1000 ljudi; tudi tiste, ki jih ne poznamo. Srečno in pozitivno miselno naravnanost pa lahko natreniramo; načrtovano, dosledno, skrbno.