Po podatkih, ki so jih zbrali v Banki Slovenije, je najceneje imeti odprt račun na N Banki, najnižje obrestne mere za potrošniške in stanovanjske kredite pa ponuja Deželna banka Slovenije, a ta banka hkrati največ zaračuna za osebni račun. Banke in hranilnice so v letu 2022 svojim komitentom za storitve v zvezi z vodenjem računa oziroma za pakete storitev povprečno zaračunale 70,71 evra, je pokazala analiza Banke Slovenije.
Banke letno zaračunale od 29,88 do 97,69 evra
Najdražja tarifa za košarico storitev je v letu 2022 znašala 97,68 evra, najcenejša pa 29,88 evra. To je cena za najosnovnejše in najpogostejše plačilne storitve, ki jih potrošniki uporabljajo pri večini slovenskih bank oziroma hranilnic, paketi pa lahko vključujejo tudi dodatne storitve. V Banki Slovenije pojasnjujejo, da primerjava stroškov košarice plačilnih storitev za tipičnega komitenta temelji na nadomestilih, veljavnih na dan 31. decembra 2022, ki jih banke in hranilnice svojim komitentom najpogosteje zaračunajo.
Za stroške in nadomestila, ki so jih pri Banki Slovenija upoštevali, so lani največ, 97,68 evra, plačali komitenti Deželne banke Slovenije, ki imajo tam osebni račun. Komitenti SKB Banke so za MOJ S paket plačali 92,28 evra, komitenti Nove KBM pa za Osebni Plus račun 90,48 evra. Več kot 90 evrov (natančneje 90,12 evra) je imetnikom osebnega računa v letu 2022 zaračunala še Gorenjska banka.
Najcenejša je bila N Banka, ki je za račun Direkt od svojih komitentov zahtevala 29,88 evra. Primorska hranilnica Vipava je za E-Paket zaračunala 35,88 evra. Manj kot 50 evrov (natančneje 48,48 evra) so za E-Paket plačali še komitenti Banke Intesa Sanpaolo. NLB je komitentom za Paket Digitalni zaračunala 51,72 evra.
V Banki Slovenije pojasnjujejo, da je višina stroška le en dejavnik, ki je pomemben pri izbiri banke oziroma hranilnice. Potrošniki se odločajo, pri kateri banki oziroma hranilnici bodo imeli odprt račun tudi na podlagi kvalitativnih dejavnikov, kot so kakovost in inovativnost rešitev ter funkcionalnosti spletnih ali mobilnih bank, prijaznost bančnih svetovalcev, dostopnost do (fizičnih) poslovalnic in bankomatov ter ne nazadnje ugled in zaupanje, ki ga ima na trgu banka oziroma hranilnica.
Precejšnje razlike pri cenah kreditov
Primerjava obrestnih mer, po katerih banke in hranilnice svojim komitentom ponujajo kredite, je pokazala, da ima pri potrošniškem kreditu najnižjo efektivno obrestno mero (EOM) Deželna banka Slovenije (6,29 odstotka), najvišjo (9,47 odstotka) pa Addiko Bank. Potrošniški kredit v višini 12 tisoč evrov za pet let je tako pri Deželni banki Slovenije za nekaj manj kot 1000 evrov cenejši kot pri Addiko Bank.
70,71
evra so lani v povprečju plačale bančne stranke za vodenje računa oziroma za pakete storitev
Tudi pri stanovanjskem kreditu ima najugodnejšo EOM Deželna banka Slovenije (4,16 odstotka), najvišjo s 4,58 odstotka pa SKB banka. Stanovanjski kredit v višini 80 tisoč evrov za 16 let je po teh pogojih pri Deželni banki Slovenije za okrog 3000 evrov cenejši kot pri SKB banki.
V Banki Slovenije pojasnjujejo, da so pri obeh vrstah kreditov izbrali nespremenljivo obrestno mero. Kot zavarovanje so pri stanovanjskem kreditu upoštevali nepremičnino. Upoštevati je treba, da gre za splošne ponudbe, ki jih banke in hranilnice za komitente oglašujejo na svojih spletnih straneh, ne za izvedene posle, pri katerih za konkretnega kreditojemalca upoštevajo različne omejitve in ugodnosti.
V Banki Slovenije ugotavljajo, da se je efektivna obrestna mera lani glede na leto 2021 pri potrošniškem kreditu v povprečju povišala s 7,25 odstotka na 7,90 odstotka, pri stanovanjskem kreditu pa z 2,23 odstotka na 4,45 odstotka.
