Pripravljeni? Ne.

Števci žrtev, okuženih, držav z okuženimi, ukrepi, preplah. Pretirano? Morda, ne pa tudi zaman. Res je, kar trdijo kritiki Svetovne zdravstvene organizacije - odziv, nujnost, alarm je dosti večji in širši, kadar se nova nalezljiva bolezen pojavi na severni polobli, daleč največji pa, če gre za ZDA. Virus mers, sorodnik sarsa in sedanjega novega koronavirusa, na Bližnjem vzhodu je terjal 700 življenj, razširil se je v 25 držav, pa so zanj vedeli pretežno strokovnjaki.
A ob pojavu novega virusa zamahniti z roko in reči "saj pobije manj ljudi kot gripa" je lahko zelo nevarno. V času, ko je svet povezan tako na gosto kot danes, ko je globalna izmenjava ljudi, surovin, informacij, spremenila Zemljo v globalno vas, so novi virusi vredni vse pozornosti. Ne alarmantne, tudi ne smejo postati poligon za nove nestrpnosti, a nadzor nad dogajanjem je nujen. Smo pripravljeni na pandemijo? Ni važno, ali lahko virusi mutirajo na prašičji farmi v Mehiki, na mokri tržnici na Kitajskem, na piščančji farmi v Evropi ali netopirji v Somaliji, nauki iz zgodovinskih pandemij so jasni - ošpice so pobile 300 do 500 milijonov ljudi, španska gripa je terjala davek 50 do 100 milijonov ljudi, aids 40 milijonov. V zgodnjih fazah epidemije, torej preden je vzrok bolezni prepoznan in so vsaj v osnovi uvedeni pravilni ukrepi, so največkrat ogroženi zdravstveni delavci. Včeraj je tako zaradi okužbe v kritičnem stanju dr. Li Wenliang, zdravnik, ki je prvi (najprej neuspešno, saj naj bi ga bile oblasti želele utišati) opozoril, da gre za novo bolezen. Kasneje so poleg družin obolelih in umrlih lahko prizadete cele skupnosti, sledijo lahko tudi gospodarski padci, kot se to dogaja v tem trenutku na Kitajskem. In kot je običajno pri globalnih tegobah - kar so denimo tudi podnebne spremembe -, najkrajšo vedno povlečejo tisti, ki so že tako na robu. Države s šibkimi zdravstvenimi sistemi, kjer je cepljenje privilegij bogatih, države s slabo infrastrukturo in šibkimi tehnološkimi zmožnostmi, s politično nestabilnostjo.