Epidemiološka služba je pričela spremljati pojav atipičnih pljučnic že v sredini decembra 2019. Takrat smo bili seznanjeni z dogajanjem v mestu Wuhan in smo ga spremljali vsakodnevno. V tistem času povzročitelj pljučnic še ni bil znan, vsi znani povzročitelji pa so bili z mikrobiološkimi testi izključeni. Šele 30. decembra je Kitajska sporočila, da gre za novo obliko virusa iz družine koronavirusov," opiše seznanjanje z novim koronavirusom dr. Zoran Simonović, vodja delovne skupine za nalezljive bolezni pri mariborski območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Smrtnost je od dve- do štiriodstotna
Število okuženih zelo hitro narašča, večina potrjenih obolelih je na Kitajskem, poleg tega je bil virus potrjen še v 27 državah sveta, v enajstih se je tudi prenesel s človeka na človeka. Inkubacijska doba je relativno dolga, do 14 dni. Večina okuženih preboli okužbo v obliki blagega respiratornega infekta, podobnega gripi. Okoli 10 odstotkov bolnikov zboli v težji obliki, smrtnost zaradi koronavirusa pa je od dve- do štiriodstotna. "Predvidevamo, da se bo ta odstotek še nekoliko znižal. Sedaj (5. februarja) je 24.600 potrjenih obolelih, obstaja pa verjetnost, da podobno število ljudi zboli za lažjo obliko, ne obišče zdravnika in niso prešteti v statistikah, kar pomeni, da se odstotek umrlih dodatno zniža," pravi Simonović in doda, da bi se tako umrljivost lahko celo približala umrljivosti zaradi gripe. "Veliko je vprašanj, kdaj bo razvito cepivo proti koronavirusu. Pa se bomo, ko bomo imeli cepivo, tudi cepili? Kajti cepivo proti gripi imamo že sedaj, pa se cepi zanemarljiv del slovenskih državljanov," poudarja strokovnjak za nalezljive bolezni. V večini severno- in zahodnoevropskih držav se namreč proti gripi cepi več kot 50 odstotkov vseh starejših od 65 let. V Sloveniji je bil ta delež zadnja leta okoli 10 odstotkov in je med najnižjimi v EU.
10
-odstotna je precepljenost proti gripi v Sloveniji
Kužne so tudi površine
Za preprečevanje širjenja koronavirusa strokovnjaki sedaj odsvetujejo nenujna potovanja na Kitajsko in izpostavljajo temeljito higieno rok, kar pomeni umivanje rok s toplo vodo in milom vedno, preden bi lahko z rokami prenesli virus v telo. A to velja pravzaprav za vse viruse, ki se prenašajo kapljično. "Vemo, da so vstopno mesto za okužbo sluznice - usta, nos in oči. Virus se lahko prenaša kapljično, neposredno z osebe na osebo, a tak prenos je možen le, če sta osebi manj kot meter in pol vsaksebi. Večkrat pride do prenosa virusov tako, da se dotaknemo površin, ki so okužene z izločki okuženega, in potem preko ust, nosu in oči prenesemo v telo. Zato je treba poskrbeti za higieno rok, preden se dotaknemo obraza," opozori Simonović.
Zmota teorije naravne imunosti
Nizozemski raziskovalci so dokazali, da virus ošpic uničuje protitelesa proti drugim nalezljivim boleznim. "Uniči pravzaprav široko paleto protiteles," poudarja Sanja Vuzem. Po eni od teorij nasprotnikov cepljenja naj bi bilo namreč bolje, da otroci bolezen prebolijo, saj naj bi s tem telo pridobilo boljšo zaščito. Nizozemski raziskovalci so v raziskavo ob izbruhu ošpic vključili skupnosti z nizko precepljenostjo proti ošpicam, odvzeli so jim vzorce, preden so se okužili, in potem, ko so preboleli ošpice. Primerjali so protitelesa v obeh vzorcih in ugotovili, da lahko virus ošpic za 20 odstotkov spremeni raznolikost palete protiteles in povzroči izgubo že obstoječih protiteles. "Torej če smo se že prekužili z nalezljivimi boleznimi, preden smo se okužili z virusom ošpic, lahko virus ta protitelesa uniči. To pomeni, da se moramo s to boleznijo ponovno okužiti in zboleti, da pridobimo odpornost proti njej," pove Vuzemova. Enako je virus zmanjšal moč prepoznave substanc na antigenih, ki nas okužijo, zato je imunski sistem dodatno oslabljen. Za primerjavo: cepivo take izgube imunskega spomina ne ustvari.
