Svoboda 28,66 odstotka in 29 poslancev, SDS 27,88 odstotka in 28 poslancev. Tako tesen rezultat parlamentarnih volitev bi logično napotil na premišljevanje velike, levo-desne koalicije v dobro "skupnih reči". Ampak prizemljimo se: vse neobičajno je slovensko politično običajno. Tukaj se ne sestavljajo slovenske vlade, temveč "naše" in "vaše". Nismo druga Švica, še manj kak sever Evrope, kjer politika ni usodnost, s katero se vsako jutro zbuja in hodi vsak večer spat, ker dobra država, stoječa na profesionalnem aparatu, ne visi po vsakih volitvah, ampak utečeno deluje naprej.
No, nič od omenjenega ni luksuz slovenskega prebivalca. Prvič: imamo nezadovoljiv volilni sistem! Tukaj enkrat desni pol kriči, da so mu volitve ukradene, drugič, na primer letos, ko se projekt samomanifestiranih Svobodinih dveh mandatov po štetju glasovnic ni izšel, pa trenutno politična stran levo od desne. Histerija očitno pride gratis z vsakokratnim volilnim ritualom. Kakšno ime namreč dati pet po dvanajsti ideji, no, diktatu Svobode, naj predsednica republike predlaga tehničnega mandatarja do predčasnih volitev. Zato ker ...?
Razveljavitev volitev na sodišču je nadresna sankcija. Zato ker ...?
Spomnimo se še enkrat "grem jaz po svoje" postopkov predsednice republike. Ne pozabimo, kako sta predsednica in predvolilna vladna večina z v glavnem izsiljenimi "samo ta in ta" menjavami zaradi zaključkov mandatov prek izvolitev v DZ "oktroirali" ustavno sodišče v praktično istomisleči organ in ga kratkovidno izpostavili prihodnjim (političnim) viharjem. In zdaj si predstavljajmo sicer skrajno neverjetno situacijo, da bi ustavno sodišče res razveljavilo parlamentarne volitve, k čemur se poziva celo pred vrati sodišča. Tistimi vrati, ki (naj) so tesno zaloputnjena pred političnimi vplivi. V stranki naslednjega premierja so predlagani suspenz za vsak primer že poimenovali. Državni udar, je priobčil Janez Janša, ki je moral počakati na nominacijo poslancev, predsednica ga za premierja ni predlagala - v spet nekoliko po svoje prekrojeni proceduri.
Ustavne pritožbe so kot ustavnopravni test legitimne. Druga stvar pa je, če bi se levi, desni, srednji, zgornji, spodnji, ospredja, ozadja ..., skratka katerikoli interesi, (spet) namenili institucijo, nad katero je doma samo modro nebo, (dnevno)politično instrumentalizirati. Test politikov so volitve. Lahko tudi nove, izredne - po nezaupnici, odstopu ... Razveljavitev volitev na sodišču pa je nadresna sankcija, dokazane morajo biti kapitalne napake - in da so odločilno vplivale na rezultat. O čem mi govorimo? Res o tuji Kocki - ki je seveda še nedorečena - ali o "nepravem" rezultatu in "kockah" (glasovnicah), ki so jih po zaprtju volišč eni premikali spretneje kot drugi? Na tej točki si velja zapomniti tudi filozofijo resničarskega predsednika parlamenta v smislu: do izvolitve velja volja volivcev, nato pa le še glasovalni stroj v DZ. To pa nenazadnje spomni na tako imenovano teorijo mandata, ki pomeni, da vlada legitimnost gradi na tem, da je njen program dobil mandat volivcev. Če želi po volitvah izvajati program, za katerega ni dobila (jasnega) mandata, ga mora preveriti - na novih volitvah. Logično vprašanje bi torej bilo: bodo novo slovensko vlado omogočile stranke, ki so prelomile predvolilne (za)obljube? Mandat za kaj so dobile? Če izdajajo volivce, kakšne so prav(n)e sankcije.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
