(KOMENTAR) O težavah s transportom slovenskih politikov: Šibka zračna flota

Več kot dvajset let mineva, odkar se je vlada Janeza Drnovška ob nasprotovanju javnosti in številnih polemikah odločila za nakup letala Falcon v višini 33 milijonov dolarjev. Slovenija je jekleno ptico kmalu zatem dala v najem v ZDA, jeseni 2009 pa se je letalo vrnilo na brniško letališče in obstalo v hangarju. Ker gre za letalo visokega cenovnega razreda, ki terja visoke stroške, so ga različne vlade na vsak način poskušale prodati, a nobeni ni uspelo realizirati posla. Falcona nihče ni kupil niti po polovični ceni. Gordijski vozel je presekala druga vlada Janeza Janše in falcon preregistrirala v vojaško zračno plovilo. Letalo je postalo del flote Slovenske vojske, uporabljati so ga začeli tudi najvišji predstavniki države za službene poti v tujino.

Samo v tem letu so na falconu odpravili sedem izrednih okvar, prav tako je letalo na poti do Stockholma poškodovala toča. Od sredine junija je falcon na generalnem remontu v Švici, kar bo dodobra obremenilo proračun ministrstva za obrambo. Vladnega letala med daljšim popravilom kajpada ne uporablja nihče, tudi nasploh pa je falcon svoje potnike že večkrat pustil na cedilu. Zaradi njegove nezanesljivosti je imela v tem letu največ preglavic predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki je morala po kronanju novega britanskega kralja in nedavnem obisku na Portugalskem za vrnitev v domovino prositi tuje državnike. Na eno od službenih poti je odpotovala celo s starim vojaškim transportnim letalom na propelerje, ki je veliko počasnejše od falcona in ne velja za državniško prevozno sredstvo. Spomladanskega zasedanja v Bruslju se zaradi nenadne okvare falcona ni mogel udeležiti obrambni minister Marjan Šarec.

Ugled in moč države se merita tudi po številčnosti in zmogljivosti zračne flote. Slovenija nima ne svojega nacionalnega prevoznika ne spodobnega in zanesljivega vladnega letala. Ker falcon ni vedno dosegljiv, premier Robert Golob za službena potovanja po Evropi uporablja tudi zasebna letala, kar povzroča visoke stroške. V krogu blizu predsednika vlade pravijo, da Slovenija na zasedanja EU običajno prispe z najmanjšim letalom med vsemi članicami, prav tako je slovenska delegacija med najmanj številčnimi. Ko je Slovenija imela Adrio, je bilo posebno letalo rezervirano za močne gospodarske delegacije, ki so na pomembnih poteh v tujini spremljale politični vrh. Tegobe s falconom med politiki povzročajo slabo voljo in podirajo njihove natrpane urnike. Obenem jih postavljajo v neprijeten položaj, ker je treba za prevoz po zraku prosjačiti predstavnike tujih držav. Slovenija v očeh mednarodne skupnosti večkrat izpade neresno.

Težave s transportom politikov drugod po Evropi rešujejo z nakupi novih letal. Slovaška, denimo, ima štiri vladna letala – dve manjši in dve večji. V slovenski politiki niso osamljene ocene, da bi morala država kupiti še eno vladno letalo, vendar interesa za nabavo ni, ker bi nakup novega letala v obdobju zategovanja pasu sprožil nasprotovanje med državljani, oblastnikom pa bi se znižali rejtingi. Slovenija bo tako raje še naprej krpala pogosto poškodovanega falcona in najemala draga zasebna letala, kar je na dolgi rok slaba ekonomska odločitev.