Ključni razlog za to je najbrž, da je ne čutimo. Oglasijo se na vsak klic, pomagajo vsem, ki se obrnejo na njih. Njihova stavka je namreč strogo omejena z zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, klici na 112 tako niso ogroženi, niti to po zakonu ne smejo biti. Srčni zastoji, prometne nesreče, poplave, požari in hude poškodbe pač niso material, ki bi ga smel kdorkoli kadarkoli uporabiti za doseganje svojih ciljev.
Lahko bi rekli, da je stavka dispečerjev zato le deklarativna, celo hipotetična. Za razliko recimo od zdravnikov, ki stavkajo približno enako dolgo, a znajo biti še kako slišani, so dispečerji tisti, ki bolj kot ne le tiho upajo na boljše čase. Nase so bolj opazno opozorili šele, ko so nehali objavljati grafične podatke na spletni strani Spin, kjer je sicer na zemljevidu Slovenije videti vse intervencije, ki potekajo v državi in so jih zabeležili na številki 112.
Stavkajo seveda zaradi plač. Njihova temeljna stavkovna zahteva pa je, da bi bile njihove izhodiščne plače izenačene z vsemi ostalimi dispečerji, s katerimi sodelujejo. V resnici namreč nimamo samo enega dispečerja, ki se oglasi na naš klic v sili. Ko pokličemo na 112, imamo lahko opravka s tremi različnimi vrstami dispečerjev. Poleg prvih na frontni liniji, torej dispečerjev v centrih za zaščito in reševanje, ki so se do nedavnega imenovali operaterji, so v verigi klica na 112 namreč še zdravstveni dispečerji, ki jim prvi prevežejo vse klice, vezane na nujno medicinsko pomoč, in pa gasilski dispečerji, ki jim prevežejo klice, kadar ljudje potrebujejo pomoč (poklicnih) gasilcev. V plačni reformi, ki se uresničuje od začetka januarja, pa tem trem skupinam dispečerjev niso zagotovili enakih izhodišč. Po novem so stavkajoči dispečerji s peto stopnjo izobrazbe brez vsebinske razlage uvrščeni v izhodiščni deseti razred (1636 evrov bruto), ostala dva dispečerja pa v trinajstega (1787 evrov bruto).
Zahteva, da bi bila njihova izhodiščna plača enaka plači dispečerjev v zdravstvu in pri gasilcih, ni samo razumna, ampak bi bila vsaj higienski minimum. Nenazadnje to niso le telefonisti, ki prevezujejo klice v sili drugim, ki nam lahko pomagajo. Tudi oni mnogokrat nudijo podporo akcijam na terenu. In od njih je odvisno veliko. Če na začetku ob klicu na 112 naredijo napako, se bo ta napaka vlekla skozi cel postopek. Tako dobro kot bodo sprejeli klic, tako dobra bo lahko tudi končna rešitev. Želimo torej, da so to ljudje, ki so podplačani? Nezadovoljni in popolnoma preslišani že leto dni?
To seveda ni njihova edina stavkovna zahteva. Prav bizarno je recimo, da se morajo boriti tudi za to, da bi jim omogočili poslušanje klicev (ki se že zdaj snemajo) za nazaj. Gre za eno njihovih osnovnih orodij, ki bi v prvi vrsti služilo večji varnosti državljanov.
Hkrati pa bi bilo najbrž smiselno ob njihovi stavki temeljito premisliti, ali je sistem odziva na številko 112 sploh dorasel sodobnemu času. Na številko 112 se odzivajo trije različni dispečerji, ki vsi delajo celo vsak v svojem operacijskem sistemu. Kakšna je tehnologija, s katero delajo, ne želimo razkrivati, saj bomo spoštovali molčečnost o kritični infrastrukturi. Vsekakor pa to ni nikakršna "vesoljska postaja". Njihov klic v sili bi tudi zato morali na vladi končno vzeti resno.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
