zadnje objavljene

pogledi

več
Tej Gonza, direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo in mladi raziskovalec Univerze v Ljubljani

mnenje

več

MNENJA

Investicijski cunami v avtomobilski industriji

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Večer

Na relaciji Zahod-Vzhod oziroma ZDA (ali tudi Severna Amerika), Evropa-Evropska unija in Azija ali predvsem Kitajska se razvnema investicijska ofenziva, ki jo sprožajo ambiciozni načrti o dominaciji elektrificiranih in predvsem električnih baterijskih avtomobilov po letu 2035. Hkrati gre za strateške premike, ki jih je povzročila pandemija covida-19, saj je postalo jasno, da so zahodna gospodarstva/industrije in še posebej avtomobilska dejavnost skoraj narkomansko odvisne predvsem od Kitajske oziroma Azije. Verjetno smo priča spremembam, ki dajejo turbo pospešek četrti industrijski revoluciji.

Po oceni britanskega svetovalnega podjetja Benchmark Mineral Intelligence je v kitajskih rokah od 59 do 75 odstotkov produkcije oziroma predelave kobalta, niklja in litija, bistvenih sestavin baterij za električne avtomobile. Skupaj z drugimi azijskimi državami – Južno Korejo, Tajvanom in še nekaterimi – je Kitajska vodilna tudi pri izdelavi zadnja leta tako iskanih mikročipov. Odvisnost predvsem evropske in gotovo tudi ameriške avtomobilske industrije je predvsem posledica globalizacije. Pandemija ji je – vsaj na tem področju – zadala izjemno močan in hkrati streznitven udarec: kaj ti pomaga cenovno ugoden partner, ko pa je vesoljno daleč in ti ne more dobaviti tistega, kar nujno potrebuješ. Prav zaradi tega si evropska in ameriška avtomobilska industrija prizadevata veliko bliže zgraditi industrijo, ki jima bo dobavljala tisto, kar potrebujeta. In nedvomno je to priložnost za tisti del stare celine, znotraj ali zunaj EU, ki v številnih pogledih zaostaja za njenim razvitim zahodnim delom.

Te dni je v javnost pricurljala novica, ki jo je treba jemati z nekaj previdnosti oziroma skepse, naučene iz časov, ko se je nemški Volkswagen odločal za novo tovarno nekje v vzhodni Evropi in so bile v igri Romunija, Bolgarija, Srbija, malce tudi Hrvaška ipd. Skoraj vsi so bili prepričani, da bo VW gradil pri njih, na koncu se je odločil za Turčijo in kasneje zaradi političnih razlogov preklical svojo odločitev. Kakorkoli že, kot piše Automotive News Europe, naj bi slovaško podjetje InoBat s srbsko vlado podpisalo pismo o nameri gradnje tovarne baterij z zmogljivostjo 32 gigavatnih ur. Tovarna naj bi začela delovati leta 2025, pri tem pa naj bi se srbska vlada obvezala ustanoviti finančni sklad v višini kar 419 milijonov evrov! Hkrati naj bi Slovaki takšno pismo o gradnji še ene tovarne baterij podpisali tudi s špansko vlado.

Če vse to drži, je ilustracija zanimivega investicijskega preobrata na evropskih tleh, saj gredo naložbe običajno v obratni smeri, torej z zahoda na vzhod, hkrati pa slovaška izbira Srbije ni zelo presenetljiva, čeprav se tam doli dogaja marsikaj. In seveda – kdaj se bo na kakšen investicijski zemljevid postavila Slovenija?

Glasujte za slovenski avto leta 2023 in sodelujte v nagradnem žrebanju: V igri za naslov je kar 27 avtomobilov

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?