Andreja Kutin
Bober živi v mestu že več kot leto, a novi sosed iz Drave je šele to zimo pričel opozarjati nase. Če so se prej zadrževali predvsem v okolici Mariborskega otoka in Melja, zdaj kak prigrizek poiščejo tudi v središču mesta ob promenadah ob Dravi. Še ena vrba, ki je postala malica bobru, je dokaz, da mora mesto razmisliti o primerni zaščiti najpomembnejših dreves. Nedavno so bobrovo delo zaznali še v Rancarskem društvu Malečnik, kjer je poleg nekaj mlajših dreves pokusil še eno od ranc, zato odtlej teh tradicionalnih plovil več ne puščajo na vodi.
Kdaj in kje ščititi drevesa pred bobri, ki so se pravzaprav le vrnili v svoje nekdanje življenjsko okolje? Na Mestni občini Maribor odgovarjajo, da je "zaščita dreves na obrežju v domeni javnega podjetja Nigrad in v sodelovanju z arboristko, ki svetuje v tovrstnih primerih. Dogovorili smo se, da bomo na tem območju dodatno zaščitili drevesa." Tudi vrba, ki jo je bober že načel, je zdaj zaščitena z ograjo, ki je najenostavnejši ukrep za zaščito pred bobrom.
Koliko bobrov pravzaprav živi na tem območju, smo vprašali Inštitut Lutra. "Podrobnejši popis še ni bil opravljen, zato o številu živali na območju mesta Maribor lahko zgolj ugibamo. Glede na ekološke in teritorialne zahteve vrste, znake bobrovih aktivnosti ter stanje obrežnega prostora reke Drave ocenjujemo, da gre najverjetneje zgolj za dve do največ tri družine. Glede na povprečne velikosti družin menimo, da je število živali med Limbušem in Malečnikom manjše, lahko okrog deset živali," pravi Tatjana Gregorc z omenjenega inštituta, kjer so ta teden organizirali delavnico o bobru. Poznavanje te vrste, ki je za nekaj časa izginila iz našega prostora, je razmeroma slabo, ugotavljajo. "V tem tednu smo v sklopu projekta LIFE BEAVER organizirali dve delavnici o sobivanju z bobrom, ki sta bili namenjeni strokovni javnosti - prva je bila v Ljubljani in druga v Mariboru. Poznavanje vrste med strokovno javnostjo je dobro, med splošno javnostjo pa slabše. Večina vprašanih ne ve, da je bober v preteklosti izumrl, samo 22 odstotkov jih ve, da bober ne je rib, prav tako pomanjkljivo je poznavanje pozitivnih vplivov bobra na okolje," pojasnjuje Tatjana Gregorc.
K poznavanju značilnosti bobra bo v okviru Festivala sprehodov Društvo Lutra prispevalo še z današnjim sprehodom Po bobrovih sledeh s pričetkom ob 9. uri zjutraj.
Za uspešno sobivanje
Za zaščito posameznih dreves pred bobrom obstaja več cenovno ugodnih in enostavnih rešitev. Največkrat uporabljena in najbolj zanesljiva je zaščita dreves z mrežo, ki ob pravilni namestitvi nudi popolno zaščito.
Pri Inštitutu Lutra svetujejo zaščito debla s kovinsko mrežo z okenci 2,5 krat 5 cm ali manj (na voljo v trgovinah s kmetijsko in vrtnarsko opremo). Mreža mora biti čim bolj robustna (debelina vsaj 2 mm), saj jo lahko drugače bober odstrani ali pregrizne. Mreža mora segati do tal in biti nameščena tako, da ne ovira rasti drevesa, višina mreže pa mora biti najmanj en meter. Za podporo in pritrditev v tla namestimo kovinske palice.
"Želeli bi opozoriti, da odstranjevanje podrtih dreves (vsaj v celoti) ni smotrno. Živali bodo izkoristile že podrto drevo in ne bodo začele podirati novih. Več podrtih dreves, kot bomo odstranili, več novih bo podrl. Podrta drevesa, ki ležijo na cestah in ovirajo promet, premaknemo čim bliže vodi, da bodo za bobra dostopna. Drevesa, ki jih je bober poglodal, pustimo na mestu vsaj še mesec dni in jih šele po tem odstranimo (v tem času bo bober poglodal lubje, odstranil manjše veje in listje)," svetujejo pri inštitutu.
