Jasmina Cehnar
Partizanska cesta je bila nekoč prominentna ulica, promenada, polna trgovin, ljudi in dogajanja. A ti časi so že zdavnaj mimo, danes ta mestni predel duši promet, zapustile so ga vse večje trgovine, tudi poslovalnica Pošte, težko se prebijajo tudi manjše, pri čemer so številni lokali že vrsto let prazni, nove dejavnosti pa se praviloma ne primejo. So pa tu svoje mesto našle second hand trgovine, zaradi bližine sodišča pa tudi številne odvetniške pisarne.
Nov teden, nova ulica
Začenjamo serijo člankov o ulicah v središču Maribora. Izmerili bomo še utrip Gosposke, Koroške, Slovenske, Jurčičeve in Vetrinjske ulice, ki iščejo svojo identiteto vse od odprtja Europarka in spremembe navad potrošnikov, ki se željo pripeljati do vrat, vse bolj pa tudi nakupujejo prek spleta. Preverili bomo, kako živijo tamkajšnji ponudniki blaga in storitev, koliko je še klasičnih trgovinic in zakaj mnoge odhajajo, pa tudi, zakaj je toliko praznih lokalov in kaj v centru sploh še prosperira.
"To je Banditen Strasse"
Vsak odsek dolge Partizanske živi svoje življenje, najbolj živahno pa je gotovo v prvem delu pri frančiškanski cerkvi, a je tudi tam evidentno, da ulica zamira. Najbolj je življenje tu (in tudi vzdolž ceste) prizadel odhod Modne hiše pa tudi zaprtje odseka za promet. "Včasih je bila to promenada, danes je smetišče starih kioskov," proti dvanajstim hiškam, od katerih je pet praznih, pomigne Halida Živko, ki v Cvetličarni Rožica dela že skoraj 45 let. Posel je zaradi rednih strank v redu, pove, a je razočarana, da ni (občinskih) vlaganj v ulico in da tudi Mercator kot lastnik ne poskrbi za red in čistočo v prehodu pri Modni hiši.
Tam se namreč pogosto zadržujeta moški in ženska s psom, ki sta znana po medsebojnem prepiranju (v nemščini) in tudi verbalni agresiji do mimoidočih. "Poleti pridejo še drugi brezdomci, ki tudi lulajo tu vsepovsod. Na Partizanski je kot na fronti, zdaj ima res pravo ime," razlaga sogovornica, ki opozori tudi na odvisnike, ki se zbirajo in družijo na zadnji strani Modne hiše. In na to, da se ravno v tem ne najbolj uglednem predelu ustavljajo turistični avtobusi, "ki vstopajo v zgodbo, ki ni več zgodba, ampak tragedija".
"Vsak dan se nekaj zapre, slabo je, katastrofa. Posel je komaj za preživetje. Vztrajam, ampak ne vem, kako dolgo še bom," z glavo zmajuje tudi Ganiu Šani, dolgoletni prodajalec v kiosku z zelenjavo in sadjem, ki Partizanski zaradi splošne neperspektivnosti, pa tudi zgodovinskega konteksta pravi kar "Banditen Strasse" (Nemci so partizanom pravili banditi). Razočaran je tudi nad odnosom občine. Kiosk mu namreč zamaka že več mesecev do te mere, da mora ob dežju nastaviti vedra, občina kot lastnica pa po njegovih besedah ne reagira, hkrati pa ne dovoli, da bi sanacijo za kompenzacijo v najemnini opravil sam. Razočaran je še, ker jim je občina ukinila večerno dostavo, ki so jo koristili za odvoz embalaže in smeti. Cvetličarka Živkova po drugi strani pravi, da je tudi jutranja dostava zelo omejujoča, saj ji trgovski potniki denimo iz Kopra in Ljubljane robe ne morejo pripeljati ob pravem času. "Drugače pa je že od 7.30 tu redar, ki dela red," pristavi.
Župan, zakaj smo "žnj klasa"?
Izjave o tem, kako je slabo, se ponovijo tudi v spodnjem delu ulice, zaskrbljeni so v baru Urška, prav tako Sonja Beg iz trgovine Decor, franšizne trgovine Tekstila iz Ljubljane, ki gre letos v pokoj, a pravi, da v 40-letni karieri ni prodajala tako težko kot zadnji čas. "Partizanska je bila alfa in omega, zdaj pa umira, ker je Europark preblizu, odkar smo menjali župana, pa je še slabše. Decembra, ko je največja prodaja, je bilo celo mesto razsvetljeno, tukaj pa, kot da smo 'žnj klasa', nobenih luči. Poleg tega nimam velike izložbe, župan pa je hotel, da plačamo 2500 evrov za lutke pred vhodom, ker da kvarijo ugled Maribora. Zelo sem razočarana," se je razgovorila prodajalka Tekstila, ki je imel v Mariboru enajst trgovin, zdaj samo še tri. Razlog, da je strank še manj, sogovornica vidi, in ni edina, tudi v odhodu Zavarovalnice Sava v sosednji Cankarjevi ulici.
"Vse umira, ker je Europark preblizu, odkar smo menjali župana, pa je še slabše"
Vedno več kupcev pa opažajo v Ropotarnici, ki sprejema in prodaja rabljene predmete in oblačila ter mnoge mimoidoče privlači z atraktivnimi izložbami. Kot povesta Nataša Vrhnjak in Julija Beršnjak, na Partizanski nakupujejo osebe, ki čakajo na javni prevoz ali imajo opravek v bližnjem zdravstvenem domu. Pri njih se tako oglasi veliko upokojencev, ki se zastonj pripeljejo z vlakom, pa mladi, ki prisegajo na vintage izdelke. Po tretji uri sicer ni več nikjer nikogar, skrajšali so tudi delovni čas, a lokacija kljub temu zanje ni napačna. "Zelo smo prisotni na družbenih omrežjih in na ta način privabimo kupce. Če tega ne bi počeli, bi bilo precej manj prometa," pojasni Vrhnjakova.
Zadovoljni so tudi v second handu Textile House. Kot je povedala tamkajšnja prodajalka, jim na prejšnji lokaciji, v Gosposki ulici, zlasti v popoldanskem posel času ni stekel, tukaj pa dobro živijo. "Mi smo tu osem let in še nekako gre. Je pa res, da na Partizansko zaidejo le študentje in starejša populacija, pa zaposleni v okoliških podjetjih, drugih ni. Potrebovali bi več trgovin, nižje najemnine, pa parkirišča. Zdaj se vse seli v Europark, jedro pa je mrtvo," razlaga Mihaela Golob iz outleta in second handa Superstyle, ki je v bivših prostorih Tekstilove moške mode.
Preveč avtobusov, nič klopi
Praktično vse trgovine pogrešajo parkirišča vzdolž ulice, ostro kritizirajo tudi ozke gredice, ki si jih je sredi pločnika zamislila MOM, saj so zmanjšale manevrski prostor pešcem, dostavo do vrat pa nekaterim trgovinam zelo otežile, kar povzroča številne konflikte, prekrške in jezo zaradi kazni redarjev. Največja rak rana ceste pa je promet na tej vpadnici v mesto. V Centru mobilnosti vsakodnevno opazujejo številne avtobuse, ki se stekajo na glavno avtobusno postajo, v konicah jih na cesti stoji tudi po pet v vrsti, v glavnem po nepotrebnem, saj so večinoma prazni. "Neko spremembo bi prineslo že, če se ne bi vsi avtobusi vozili na glavno avtobusno postajo, ampak bi imel javni mestni promet še eno težišče, da bi se mobilni tokovi prerazporedili," v Centru mobilnosti razmišlja Josip Rotar, sicer mestni svetnik Liste kolesarjev in pešcev.
Center se sicer trudi z aktivnostmi na ulici. Pred časom so pred svoje prostore poskusno postavili klop, ki so jo mimoidoči pogosto uporabljali. Bilo bi dobrodošlo, da bi za kakšno poskrbela tudi občina, saj na celem odseku od glavne avtobusne postaje do centra ni niti ene, starejši pa na dokaj dolgi poti nimajo možnosti počivati, izpostavljajo trgovci, ki si od občine želijo še bolj prijaznih pravil glede dostave, več dogajanja, ki bi v center pritegnilo ljudi, manjše najemnine občinskih lokalov (občina jih ima na Partizanski 28 in še osem kioskov), pa pravil, ki bi lastnike prisilila k vzdrževanju zunanje podobe tudi praznih lokalov.
Na MOM sicer pojasnjujejo, da načrtujejo arhitekturni natečaj, s katerim bodo del Partizanske uredili v sklopu obnove Trga svobode, in sicer do Prešernove ulice, kar je povezano tudi z načrtovanim tunelom pod starim mestnim jedrom. Medtem nameravajo pretočnost prometa povečati z ureditvijo krožišča na križišču z Mlinsko in Meljsko cesto, potniški promet pa deloma razbremeniti z ločenim pasom za avtobuse.
"Kadar smo kakšno nepremičnino oddali, nihče ni dolgo vzdržal"
Štirinajst praznih lokalov
Če se dotaknemo še praznih lokalov, ki so velika črna točka Partizanske, smo jih na odseku med Trgom svobode in glavno avtobusno postajo našteli kar 14. To so prostori Dodome, nekdanje Jeklotehne, več manjših nekdanjih butikov, z obvestilom na enih od vrat najemnika išče tudi občina. Prazen je Center za kreativnost, ki je vrata zaprl, takoj ko se je iztekel evropski projekt, težko razumljiva je še zgodba z restavracijo Bloom (pri frizerstvu Škarica), ki jo je lastnik leta 2021 popolnoma obnovil, že iskal kader, a je nato nikoli ni odprl. Ob Modni hiši, za katero lastnik Mercator pravi, da ima interesente za nakup in najem, pa tudi opcijo umestitve svoje trgovine, so največji neizkoriščeni prostori v bivšem Slovenijalesu, kjer je poskusilo več trgovin, a nobena ni vzdržala prav dolgo, saj gre za skupno skoraj 900 kvadratnih metrov. Lastnik, to je Zavarovalnica Triglav, jih tudi ne misli več oddajati, pač pa izključno prodati. Cena je 403 tisočake ali 460 evrov na kvadratni meter.
Cene poslovnih nepremičnin na tej cesti sicer precej variirajo, eden od prodajalcev za svoja pritlična lokala želi denimo 1400 oziroma 1700 evrov za kvadratni meter, prej omenjeno restavracijo Bloom pa je lastnik nekaj časa prodajal za 1,3 milijona evrov oziroma za 5200 evrov za kvadratni meter.
Novi časi za stavbo Jeklotehne?
"Razlog, da so lokali prazni, niso pretirane prodajne ali najemne cene. Iz naših izkušenj lahko povem, da smo nekatere prostore na tej cesti poskušali oddati po zelo ugodnih cenah, pa je bilo zelo malo interesa. Kadar smo kaj oddali, tudi nihče ni dolgo vzdržal," je povedal Damijan Kokol, direktor nepremičninske agencije Idila, ki ima svoje prostore ravno na Partizanski. Kot je pojasnil, jim lokacija ustreza, ker sta v bližini sodišče in davkarija, poleg tega strank z ulice praktično ne pridobivajo več, saj večino posla opravijo prek spleta.
Zadovoljen je tudi Matej Šuc, lastnik Optike Šuc, saj njegov posel še vedno dobro živi. Glede Partizanske je optimističen, ker, tako sogovornik, je vrsto let prazno in zelo zanemarjeno stavbo bivše Jeklotehne pa tudi že delno porušene objekte za njo kupil investitor iz Belgije, ki naj bi tam načrtoval stanovanjsko-trgovski kompleks.
