Po torkovih rektorskih volitvah je senat Univerze v Mariboru v četrtek na izredni seji sprejel poročilo volilne komisije o poteku in izidu volitev. Senat je na seji potrdil neuradne rezultate volitev, po katerih je višji odstotek glasov volilnih upravičencev prejel redni profesor dr. Dean Korošak, ki je, tako senat, izvoljen za rektorja Univerze v Mariboru za mandatno obdobje štirih let. Mandat mu začne teči 20. junija 2026 in bo trajal do 19. junija 2030. Za rektorski položaj se je potegoval še redni profesor dr. Mitja Slavinec. Kot so sporočili v torek, je Korošak prejel slabih 57 odstotkov glasov.
Dr. Dean Korošak je redni profesor za področje aplikativne fizike na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo UM, kjer vodi Katedro za aplikativno fiziko. Raziskovalno deluje kot znanstveni svetnik tudi na Inštitutu za fiziologijo Medicinske fakultete UM. Od julija 2022 opravlja funkcijo prorektorja za znanstvenoraziskovalno dejavnost Univerze v Mariboru.
Raziskovalno deluje kot znanstveni svetnik tudi na Inštitutu za fiziologijo Medicinske fakultete UM
Na študijskih programih Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo predava in izvaja predmete Fizika, Gradbena fizika, Bioklimatski koncepti v arhitekturi ter Analiza podatkov na doktorskem študiju. Na Fakulteti za naravoslovje in matematiko je nosilec predmeta Teorija trdne snovi na doktorskem programu Fizika. Bil je mentor mlademu raziskovalcu na področju gradbene fizike ter mentor in somentor pri diplomskih, magistrskih in doktorskih delih. V obdobju 2012–2014 je vodil ekipo, ki je na Univerzi v Mariboru vzpostavila projekt Demola, v okviru katerega so interdisciplinarne ekipe študentov sodelovale s podjetji na razvojnih nalogah. Za ta projekt je Univerza v Mariboru prejela nagrado Reimagine Education.
Raziskovalna pot ga je vodila od statistične fizike in transporta v kondenziranih snoveh prek kompleksnih omrežij in fraktalne dinamike do bioloških sistemov. V zadnjih letih sodeluje v skupini fiziologov in fizikov, ki razvozlava mehanizme nastanka sladkorne bolezni, kjer fizika pomaga postavljati drugačna vprašanja o kolektivnem delovanju celic ter njihovem biološkem računanju.
